Orkestrirano sprenevedanje

Slovenski državni holding (SDH) je prodal NKBM. Banko, ki smo jo pred letom in pol dokapitalizirali za skupaj 934 milijonov evrov (od tega 870 milijonov z dokapitalizacijo in 64 z razlastninjenjem obvezničarjev), sta za 250 milijonov evrov kupila ameriški sklad Apollo in banka EBRD. Lahko da je bil znesek še nižji, saj je morala dati država še nekaj jamstev, recimo glede razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic. Zelo verjetno se bo v državni proračun od omenjenih 934 milijonov vrnilo približno sto milijonov. Prodaja NKBM je bila navadna kraja. Naj vas ne zavedejo drugačna opravičila premiera Mira Cerarja in ministra Dušana Mramorja, ki sta v tem videla »dobro novico«.

Po najkonservativnejših ocenah je NKBM danes vredna okrog 600 milijonov evrov. Do te številke pridemo, če upoštevamo merila, po katerih se zdaj prodajajo banke. In ta merila so ta hip za prodajalce zelo neugodna. Banke dobite tudi s 35-odstotnim popustom na knjigovodsko vrednost. A NKBM so prodali po še nižji ceni! France Arhar, predsednik Združenja bank, je dejal, da je realna cena tista, za katero se dogovorita kupec in prodajalec. To je morda res, a pri NKBM se je morala država ob dokapitalizaciji pri evropski komisiji zavezati, da bo poslovanje te banke za nekaj let občutno omejila. Z drugimi besedami, že vnaprej smo kupcu zagotovili izredno nizko ceno. Ki ni realna.

Predstavniki vlade in Banke Slovenije nas mirijo. Še naprej trdijo, češ da smo z 934 milijoni evrov dokapitalizacije zgolj pokrili izgube, da smo zgolj zapolnili luknjo in podobno. Pravijo, da je teh 934 milijonov dejansko izginilo. A to ne more biti res. To luknjo so v Banki Slovenije izračunali konec leta 2013. Tedaj so po isti metodologiji pri Gorenjski banki izračunali primanjkljaj, vreden 328 milijonov evrov. A zdaj, junija, je Banka Slovenije na novo izračunala stanje v Gorenjski banki in ugotovila, da je luknja vredna zgolj 13 milijonov evrov. Če se je tudi pri NKBM zmotila v enakem sorazmerju, smo v to banko vložili 900 milijonov evrov preveč …

Ne gre za pretiravanje. Da teh 934 milijonov ni poniknilo v kaki luknji, kažejo tudi bilance NKBM. Njena kapitalska ustreznost je zdaj veliko nad zahtevami regulatorjev in nad povprečjem drugih bank v EU. V povprečju imajo banke po svetu sedaj od 10 do 15 odstotkov t. i. najkakovostnejšega kapitala, v NKBM ga je bilo ob prodaji kar 26 odstotkov. Lahko izračunamo, da ima banka skoraj 260 milijonov evrov »preveč« kapitala. To pa pomeni, da smo jo skladu Apollo in banki EBRD dejansko podarili. Banka se je tako rekoč sama odkupila.

Metod Dragonja, državni sekretar na finančnem ministrstvu, pristojen za privatizacijo, je sredi junija v intervjuju za Večer odkrito dejal, da prodaja NKBM za 200 milijonov evrov »najbrž ne bi bila smiselna«. Takoj za tem se je oglasil predsednik vlade Miro Cerar in povedal, da izjava državnega sekretarja »ni bila na mestu in lahko povzroči škodo«. Dragonji pa je sporočil: »Želim, da se to ne ponovi več.« Zdaj sta se torej oglasila Cerar in Mramor, dejala sta, da je prodaja NKBM po omenjeni ceni »dobra novica«. Ja, seveda, resnice pač ni več dovoljeno govoriti. Dovoljeno je orkestrirano sprenevedanje. Celo iz ust prvega politika v državi.