Je odločitev Grkov na referendumu nov upor mladih?

V zadnjih petih letih so stare politike (levičarska, desničarska, sredinska ali kapitalistična in socialistična) dobile novega izzivalca, ki se imenuje mladi. Kaj ti ljudje hočejo, je postalo pomembno. Na grškem referendumu je glasovalo proti več mladih od povprečja vseh prebivalcev. Zaradi ostrih varčevalnih ukrepov trojke v Grčiji približno 50 odstotkov mladih nima zaposlitve, zato zahtevajo drugačno politiko. Lahko imajo prav, lahko tudi ne, a ni dvoma, da napenjajo svoje politične mišice in imajo razumljive tegobe, na svoji spletni strani piše profesor Juan Cole.

Predstavnik mladinskega krila stranke Siriza je za Real News Network dejal, da imata Siriza in njeno mladinsko krilo bolj radikalna stališča kot vlada. Mladinsko krilo je recimo odprlo vprašanje človekovih pravic, priseljevanja, pravic istospolnih in tako naprej. To so vprašanja, ki v še vedno pretežno konservativni grški družbi niso priljubljena. Zato so stališča vlade manj radikalne. Mladinsko krilo Sirize skuša s pritiskom vlado prisiliti, naj se loti reševanja teh problemov, hkrati pa mladi člani Sirize tudi vzpostavljajo gibanje, katerega namen je sprememba pogleda družbe na te probleme. Posebej pomembno vprašanje za mladinsko gibanje je tudi ustavitev privatizacije.

V Turčiji so mladi pred dvema letoma protestirali v parku Gezi proti avtokratskemu predsedniku vlade Recepu Tayyipu Erdoganu, ker je hotel ta javni prostor spremeniti v nakupovalno središče in mošejo. Juan Cole vidi posledice teh protestov, ki jih je režim grobo zatiral v izidu letošnjih volitev, saj je Erdoganova desnosredinska stranka AKP v parlamentu prvič v zadnjih desetih letih izgubila večino. Mladi so s protesti v parku Gezi očitno vplivali na spremembo mnenja javnosti o vodilni stranki.

V Čilu od leta 2011 vztrajno študentsko gibanje s protesti zahteva brezplačno visoko šolstvo po nemškem sistemu. Sedanja predsednica države Michelle Bachelet je naredila prve korake v tej smeri, a uveljavitev brezplačnega visokega šolstva še vedno ovirajo določbe ustave, ki jih je uvedel režim diktatorja Augusta Pinočeta. Arabsko pomlad so leta 2011 prav tako sprožili mladi.

Juan Cole razlaga, da mnogi mladi želijo, da bi Grčija sledila Islandiji, ki je zavrnila politiko varčevanja, razglasila bankrot in nacionalizirala banke. Toda Islandija s 400 tisoč prebivalci je v primerjavi z 11-milijonsko Grčijo majhna država, zato ni jasno, ali bi se zadeve tam odvijale enako kot na Islandiji. So pa mladi Grki že dosegli zavrnitev politike varčevanja.