ZDA skrbi, da bi Grčija po izstopu iz območja evra postala evropska Somalija

Čeprav mediji v ZDA tako rekoč ne poročajo o grški krizi, so v Beli hiši zelo zaskrbljeni. Predsednik Barack Obama si močno prizadeva prepričati evropske voditelje, naj najdejo rešitev. V ponedeljek se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, v torek z nemško kanclerko Angelo Merkel. Finančni minister Jack Lew je poklical direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde in nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. Lew naj bi v preteklem tednu poklical več evropskih visokih politikov, celo posebnega odposlanca naj bi Washington poslal v Bruselj, poroča Die Zeit.

Obamo skrbijo gospodarske posledice izstopa Grčije iz območja evra oziroma Grexita za preostale članice evroobmočja. Oslabitev gospodarstva evroobmočja, ki je največji gospodarski partner ZDA, bi lahko vplivala na okrevanje gospodarstva ZDA. Šibek evro bi povzročil dodatno okrepitev dolarja, kar ne bi ustrezalo ameriškim koncernom, ki konkurirajo na mednarodnih trgih. Ameriška ministrica za trgovino je v torek sporočila, da se je zaradi zmanjšanja izvoznega povpraševanja povečal zunanjetrgovinski primanjkljaj.

Zmanjšanje izvoza v evroobmočje bi ameriško gospodarstvo še preneslo, večja skrb so geopolitične posledice izstopa Grčije iz evroobmočja in njen zdrs v gospodarski kaos. Grexit bi bil za ruskega predsednika Vladimirja Putina priložnost povečati vpliv svoje države po izolaciji zaradi ukrajinske krize. Predsednik grške vlade Aleksis Cipras je že pokazal naklonjenost do Rusije in dostop do Egejskega morja bi bil izpolnitev stoletnih sanj Rusov, je pred kratkim napisal Christos Kyrou z American University v Washingtonu. Kremelj je po njegovih besedah zainteresiran za uporabo pristanišča v Pireju, ki je največje grško pristanišče. S tem bi si Rusija zagotovila dostop do članice zavezništva Nato, kar bi bil za ZDA hud udarec.

Grška vlada je z Moskvo že sklenila dogovor o gradnji plinovodov prek Grčije. Ta plinovod bi Putinu omogočil za tranzit plina v Evropo Ukrajino nadomestiti z Grčijo. Rusija ima za 360 milijard dolarjev deviznih rezerv in je Cipru že priskočila na pomoč z 2,5 milijardami evrov. Medtem ko rusko gospodarstvo še vedno slabi in se Putinu manevrski prostor za pomoč Grkom oži, Kitajcem virov ne manjka.

Peking je že pred časom oznanil, da želi postati sila, ki bo enakovredna ZDA. Ustanovitev Azijske infrastrukturne investicijske banke (AIIB) je jasna ofenziva Pekinga proti Svetovni banki in IMF pod vodstvom ZDA. Kljub nasprotovanju Obame so se najtesnejše zaveznice ZDA Velika Britanija, Francija, Italija, Portugalska in Nemčija odločile postati članice AIIB, ker upajo, da si bodo tako zagotovile posle za svoje koncerne.

Kitajska namerava nove trgovske poti vzpostaviti in tako zmanjšati odvisnost od poslov z ZDA tudi z investicijskimi skladi Svilene ceste. Njihovo ustanovitev je kitajska vlada napovedala konec preteklega leta. Z roko v roki s temi prizadevanji Pekinga gre tudi načrt, da bi kitajska valuta juan postala alternativna valuta. Več držav kot bo posle sklepalo neposredno v juanih, večja verjetnost je, da se bo to zgodilo. Grčija lahko postane testni primer za novo kitajsko gospodarsko diplomacijo.

Najslabši scenarij za ZDA pa bi bil, navaja Die Zeit, da bi se Grčija po izstopu iz območja evra pogreznila v popolni kaos. V tem primeru bi s svojimi otoki in obalo postala idealna baza za teroriste in kriminalce. Postala bi neke vrste evropska Somalija. Da bi to preprečil, Obami ostaja le diplomacija. V skladu s pravili, ki so bila sprejeta leta 2010, ZDA smejo kot članica IMF soglašati le s krediti IMF državam, za katere je gotovo, da bodo sposojeno lahko vrnile. To pravilo je bilo že leta 2012 po mnenju republikanske stranke kršeno. Tako lahko zdaj Aleksis Cipras iz Washingtona pričakuje podporo, ne pa tudi dolarjev.