Teflonski viceguverner

Sanacija bančne luknje je, potencialno, ena največjih kriminalnih zgodb tega desetletja. Ta projekt, ki ga bodo plačevale še generacije za nami, nas je stal več kot štiri milijarde evrov. V Sloveniji skorajda ni uglednega ekonomista, ki bi verjel v »uradno« razlago. France Arhar, Mitja Gaspari, Jože Mencinger, Ivan Ribnikar vsi po vrsti trdijo, da so bili izračuni prirejeni in dogovorjeni, da smo povsem očitno v luknjo vrgli preveč denarja in da je pri tem prišlo do velikega oškodovanja države. Zaradi sporne sanacije bank so doslej posamezniki in institucije, kot so državni svet ali varuh človekovih pravic, vložili že 23 pobud za ustavno presojo.

Poleg guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca sta bila za ta projekt pristojna še viceguvernerja banke, Stanislava Zadravec Caprirolo in Janez Fabijan. In ker bo slednjemu 10. septembra potekel mandat, je marca predsednik države Borut Pahor začel z iskanjem njegovega naslednika. A na presenečenje mnogih je za novega viceguvernerja parlamentu znova predlagal – starega Janeza Fabijana. Predvsem v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, kjer so bili številni člani pri bančni sanaciji razlaščeni, so ogorčeni: »Medtem ko je državni zbor uvedel parlamentarno preiskavo o sanaciji bank in bo ugotavljal odgovornost za sporno sanacijo, pa naj bi ta-isti državni zbor ponovno imenoval na mesto viceguvernerja osebo, ki jo bodo preiskovali,« je sporočil predsednik VZMD Kristjan Verbič.

A poleg ustavnih pobud in parlamentarne preiskave je bila zaradi sanacije bančnega sistema proti vodstvu Banke Slovenije vložena tudi kazenska ovadba. Ovadbe sicer lahko vlaga vsak, a kriminalisti te niso zavrgli. Nedavno so iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) sporočili, da na njeni podlagi zdaj poteka predkazenski postopek. Kar kaže, da je Fabijan, ki ga bodo v parlamentu verjetno ta teden celo res ponovno izvolili na mesto viceguvernerja, osumljen. To pa spominja na neki drug primer.

Banka Slovenije je pred letom dni začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije proti Gorazdu Trčku, bivšemu predsedniku uprave Gorenjske Banke. Pri tem so kot razlog navedli prav vloženo kazensko ovadbo, s čimer naj bi bil zmanjšan njegov ugled. Trček naj ne bi bil primeren za vodstveni položaj »zaradi obsežnega in kritičnega pisanja medijev, kar je v javnosti in pri Banki Slovenije povzročilo znatno zmanjšanje zaupanja v njegovo primernost«. Ja, banka Slovenije si lahko dovoli, da na ta način odstavlja direktorje, medtem ko njeni viceguvernerji kljub vsem kritikam očitno ostajajo imuni.