Umetnik, ki iz vsakdanjega dela čudežno

Vadim Fiškin je tisti umetnik, ki je leta 2001 po Postojnski jami potoval z balonom premera 16 metrov. In tisti umetnik, ki je leta 1996 veličastno kupolo dunajske stavbe Secesija priklopil na utrip svojega srca, da je svetila v njegovem ritmu.

Blizu mu je pač tehnologija in zato se v svojih umetniških projektih vedno igra z znanostjo, potem pa zakonom slednje pritrdi ali pa jih ovrže. Pri tem si pomaga s povsem vsakdanjimi rečmi in v njegovih eksperimentih se včasih rojevajo pravi bistroumni nesmisli, kakršen je bil denimo Prometheus Electronic – objekt, v katerem čajna svečka prek termoelektričnega generatorja omogoča, da zasveti žarnica. A prav to, kar se na prvi pogled zdi nesmiselno, poskrbi za to, da so Fiškinova dela vedno prepojena s poetiko in magijo.

Točno to se je zgodilo tudi ob njegovi tokratni samostojni razstavi Čarov-Ni-Ja v Muzeju sodobne umetnosti (MSUM) na ljubljanski Metelkovi. Fiškim je tako prvi umetnik, ki je v to skoraj novo institucijo vnesel kanec magije, in to mu je uspelo kljub temu, da nam v njegovi instalaciji Magični gumb njegov avtoportret glasno razlaga, da magije sploh ni, in kljub temu, da nas v muzeju pričakajo le elektromehanska stikala, projekcije, nekaj svetlobnih učinkov … in milni mehurčki.

Ti se začnejo nemirno vrtinčiti s stropa, potem ko obiskovalec pritisne na poseben rdeči gumb. Najprej se spremeni svetloba v prostoru, nato gledalca prekrijejo nepričakovane padavine. Podobno je z instalacijo Snow_Show, ki nas vabi za pult, da tam pritisnemo na gumb in povemo svoje ime. Nekaj trenutkov kasneje nam računalniško generirani glas izreče posvetilo, nato pa se na nas ob glasbeni spremljavi znova spusti ploha – tokrat iz umetnega snega.

Ozadje vseh teh igrivih del gre iskati v času, v katerem je Fiškin začel ustvarjati. Rodil se je v Rusiji in se umetniško oblikoval ob koncu osemdesetih in na začetku devetdesetih let, še preden se je preselil v Slovenijo. V tem obdobju se je projekt avantgardne utopije po mnenju nekaterih bližal svojemu koncu ali pa je – kot se je zdelo drugim – nabiral nove spodbude za razvoj. In kot je v odlični analizi njegovega opusa izpostavil priznani ruski kurator in dober znanec slovenske art scene Viktor Misiano, se je Fiškin na to odzval predvsem z ironijo. Ta in nenehni poskusi hoje po vrvi med iluzijo in deziluzijo pa ne izničijo magičnosti njegovih del, čeprav se Fiškin tudi umetnosti vseskozi nežno posmehuje.

To velja tudi za njegovo tokratno razstavo. Hkrati pa je Čarov-Ni-Ja, ki jo je Fiškin postavil s podporo kustosa Igorja Španjola, takšna razstava, kjer se umetnost ne zgodi šele, ko obiskovalec prebere vsa spremna besedila. Zgodi se takoj, ko zagleda umetnino. Postavitev je namreč zaznamovana s Fiškinovo minimalistično estetiko in brez dodatnega balasta, pa vendar je prijetna in vabljiva vsakomur, od slehernika do poznavalca. A ni le prijetna in vabljiva, Čarov-Ni-Ja je pravzaprav odlična razstava. Morda tudi zato, ker Fiškin ni le vizualni umetnik, ampak si je kakovostno kariero zgradil tudi v gledališču in ve, kako nagovoriti gledalca v prostoru.

In še nekaj je, kar razstavo naredi tako zanimivo. Fiškin nam s svojimi instalacijami pogosto odstira tudi vpogled v vesolje, ki je v njegovem svetu vedno prijazno in domače, in temu se tudi tokrat ni izognil. Z vesoljem se je ukvarjal leta 2004, ko je v ZDA pod imenom M.I.STAR registriral eno od zvezd v konstelaciji Vodnarja. Leto prej, ko je Slovenijo predstavljal na Beneškem bienalu, eni najpomembnejših prireditev sodobne umetnosti na svetu, je lovil spreminjanje svetlobe dneva in noči ter jo nazadnje stisnil v poltretjo minuto dolg posnetek. Na tokratni razstavi pa ponuja »naredi si sam« vesolje, ki si ga lahko s sušilniki za lase in žarnicami postavimo kar v svoji dnevni sobi.

Marsikaj v Fiškinovem opusu, ki si ga na razstavi v MSUM lahko ogledamo v presenetljivo velikem obsegu, je izjemno. Že zato, ker sam kot umetnik v galerijo prinaša znanost, a jo takoj osmeši in razgali do te mere, da nam postane domača. Enako pa naredi tudi z umetnostjo. S prevaro, vsakdanjostjo, posmehom in deziluzijo nas vzgaja, naj imamo distanco do resničnosti, hkrati pa mu uspeva v naša življenja vsaj za hip povrniti čarobnost, v katero smo verjeli kot otroci.

Razstava:
Vadim Fiškin: Čarov-Ni-Ja
Kje: Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
Kdaj: do 6. septembra 2015