Odprto pismo državljanom nekdanjega vzhodnega bloka zaradi Grčije

»Dragi Slovaki, Litvanci, Latvijci, Slovenci, prepričan sem, da v zadnjih dneh, tednih in mesecih spremljate grško dramo. Spremljate jo, ker so vaše države kot države z evrom morale prispevati za reševanje Grčije. Dobro tudi veste, da bi glede na BDP izgubili več kot Nemci, če bi Grčija bankrotirala. Ob upoštevanju delitve bremen je nepošteno, da so morale vaše države, ki imajo nižjo raven prihodkov kot Grčija, prispevati za reševanje Grčije. Upravičeno ste zgroženi, to je res čudno. Toda še nekaj je, nekaj dejstev, ki jih morate vedeti,« v odprtem pismu, ki jih je naslovil na državljane nekdanjega vzhodnega bloka, ki nasprotujejo reševanju Grčije, piše ekonomist dr. Zoltan Pogatsa, specialist za grško finančno krizo.

Najbolj pomembno je, razlaga državljanom teh držav, tudi Slovencem, da njihov denar ni bil porabljen za reševanje Grčije. Dokazano je, da ga več kot 90 odstotkov ni bilo porabljenega za Grčijo, ampak za plačilo obresti z namenom, da evroobmočje ostane plačilno sposobno. Tako je bilo zaradi tega, ker so bile velike zahodnoevropske banke, zlasti francoske, nemške in nizozemske, leta 2010 upnice grške države. Kar so uradno imenovali reševanje Grčije, je bilo v resnici sprememba zasebnega dolga teh bank v javni dolg, saj niso smele propasti, ker bi se zaradi tega zrušil finančni sistem, razlaga Pogatsa.

Ti bankirji so si dolg v Grčiji nakopali s financiranjem tamkajšnje skorumpirane poslovne elite in oligarhov na podlagi zgrešenih ocen o tveganju. Te njihove napake so bile socializirane, njihov dolg je končal na Evropski centralni banki (ECB) in v različnih evropskih skladih. »Vaši politiki vašega denarja v resnici niso porabili za reševanje Grčije, ampak za reševanje nesposobnih bankirjev in nemoralnih grških politikov,« razlaga Zoltan Pogatsa.

V času, ko so državljani iz držav z evrom po razlagi politikov reševali Grčijo, so tam za 30 odstotkov znižali plače, pokojnine za 50 odstotkov, na deset tisoče javnih uslužbencev je izgubilo službo. Davke so dvignili na tak nepravičen način, kažejo študije, da se je breme za bogate na ta račun povečalo le za 9 odstotkov, za srednji in delavski razred pa za 338 odstotkov.

Medtem ko so zniževali zneske za podporo najrevnejšim, se izdatkov za vojsko niso dotaknili. Nedotaknjena je ostala tudi davčna osnova za bogate. Beseda »offshore« v dokumentih, s katerimi so mednarodni posojilodajalci od Grčije zahtevali izvedbo varčevalnih ukrepov, nikoli ni bila omenjena. Rezultat tega je bil, da so varčevalni ukrepi imeli v Grčiji bistveno večji vpliv kot v kateri koli drugi državi. Stopnja brezposelnosti se je povzpela na 25 odstotkov za delo sposobnih ljudi, samo pri mladih na 50 odstotkov. Ker so tisoči državljanov imeli na voljo manj prihodka, se je zmanjšalo povpraševanje po blagu in storitvah, ki jih ponujajo podjetja, kar je povzročilo spiralo drugih znižanj. Izdatki grške države so se znižali na vseh področjih, kjer bi lahko pripomogli k gospodarski rasti.

Po uvedbi varčevalnih ukrepov Grčija nameni bistveno manj sredstev za izobraževanje kot katera koli druga članica EU. Za raziskave in razvoj porabi le delček tistega, kar za ta namen porabijo druge države v EU, hkrati pa Grčija kljub zlomu gospodarstva za socialno politiko nameni le 7 odstotnih točk manj od povprečja EU.

»Vaši domači politiki so v bistvu uporabili vaš davkoplačevalski denar za financiranje uničujočega varčevanja v drugi članici EU. V nasprotju s splošnim prepričanjem, Grki niso demonstrirali za vedno več posojil. Demonstrirali so za to, da vi ne bi pošiljali še več denarja za reševanje bank, ko so pod socialnim udarom. Morda zdaj razumete, zakaj je 61 odstotkov Grkov glasovalo proti dodatnim varčevalnim ukrepom. Verjetno ne veste, da je 85 mladih Grkov glasovalo proti,« pojasnjuje Pogatsa.

Globalna ekonomska elita je podprla grško vlado, ki si prizadeva dobiti pomoč od Evrope, da bi lahko končala z varčevanjem, spravila ljudi iz revščine, povečala povpraševanje za podjetnike, od oligarhov zahtevala odgovornost, investirala v ljudi in Grčiji zagotovila rast.

Joseph Siglitz, Paul Krugman, Amartya Sen (vsi Nobelovci), Dani Rodrik, Thomas Piketty, Jeffrey Sachs, Charles Wyplos, Barry Eichengreen, Paul de Grauwe, James Galbraith, Marc Carney, Steve Keen, ki so elitni ekonomisti na globalni ravni, zavračajo logiko varčevanja, predvsem v finančnem, a tudi v socialnem smislu.

»Glede plač: Ni res, da so grške plače previsoke, res je, da so vaše prenizke. Ker nimate odločnih sindikatov, ki bi bili sposobni za kolektivno dogovarjanje, ki zadeva tako rekoč vse zaposlene, je delež plač glede na BDP v vzhodnoevropskih članicah OECD za celih 10 odstotkov nižji kot v severni, zahodni in južni Evropi. Kolektivno pogajanje in dogovor je naslednja stvar, za katero se bori grška vlada, ker jo je trojka v okviru varčevalnih ukrepov pred nekaj leti ukinila, kar je osupljivo. Tako je dregnila v socialno strukturo države,« pojasnjuje Zoltan Pogatsa.

Ker Evropska centralna banka ne zvišuje nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, lahko Grki na bankomatih dvignejo le 60 evrov na dan. Mladi Grki so kljub temu glasovali proti zato, ker 60 evrov zanje, enako kot za vas, ki na mesec ne zaslužite 500 evrov, ni malo, pravi Pogatsa.