17. 7. 2015 | Mladina 29 | Politika
Demokratizacija
Filozofska fakulteta želi biti vzor
Zaradi pomanjkanja denarja za visoko šolstvo so zadnja leta na udaru delavci visokošolskih institucij, trdi predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič. Orodje za spopad s temi pritiski je demokracija. »Tisti, ki nimajo volilne pravice, so bolj izpostavljeni samovolji oblasti,« pojasnjuje Kovačič. »Univerza in akademska skupnost nista odporni proti oligarhičnim učinkom,« dodaja Luka Omladič, član upravnega odbora Filozofske fakultete.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 7. 2015 | Mladina 29 | Politika
Zaradi pomanjkanja denarja za visoko šolstvo so zadnja leta na udaru delavci visokošolskih institucij, trdi predsednik Visokošolskega sindikata Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Kovačič. Orodje za spopad s temi pritiski je demokracija. »Tisti, ki nimajo volilne pravice, so bolj izpostavljeni samovolji oblasti,« pojasnjuje Kovačič. »Univerza in akademska skupnost nista odporni proti oligarhičnim učinkom,« dodaja Luka Omladič, član upravnega odbora Filozofske fakultete.
Visokošolski sindikat si že dolgo prizadeva, da bi v visokošolskih ustanovah uvedli splošno volilno pravico, in pred kratkim mu je to uspelo na Filozofski fakulteti. V njenem statutu odslej piše, da so volitve dekana fakultete splošne. Statut Univerze sicer še vedno določa, da dekane izberejo senati fakultet na predlog akademskih zborov, ki jih sestavljajo učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, zaposleni s polnim delovnim časom. Na Filozofski fakulteti se temu niso mogli izogniti, zato so uvedli »predizbor«. Na njem bodo lahko sodelovali tudi vsi, ki so vsaj polovično zaposleni. Pri tem bodo izidi »popravljeni«, tako da bodo študentje ter tehnični in administrativni delavci imeli vsak po petino glasov. Doslej volilne pravice niso imeli, sistem en človek – en glas pa po Omladičevih besedah ni najboljši, saj »bi tedaj dekana volili študentje, ki so daleč največji del populacije«.
Kovačič, ki je tudi profesor sociologije na Filozofski fakulteti, poudarja, da sprememba ne pomeni, da ima fakulteta na tem področju več težav kot druge. »Kvečjemu manj, kar se kaže v tem, da je tukaj vodstvo te spremembe podprlo,« pojasnjuje. Z uvedbo splošnih volitev želijo biti vzor. Pričakujejo, da bo kmalu spremenjen tudi statut univerze in bo tako omogočil elegantnejšo izvedbo splošnih volitev, torej brez predizbora in potrjevanja njegovih izidov v akademskem zboru.
Vodstvo univerze res namerava spremeniti statut in v predlogu je zapisano, da bi volilno pravico dobili vsi zaposleni in študentje. »Rektorja bi tako izvolili visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, zaposleni na univerzi, ter študentje in strokovni delavci. Študentom in strokovnim sodelavcem pripada po petina glasov … « poudarja rektor Ivan Svetlik. Svetlik govori le o volitvah rektorja, o njegovih načrtih za spremembe volitev dekana ni znano nič.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.