Tame Impala: Currents

Zgodovina popularne glasbe nam je že postregla s prepoznavnimi in vplivnimi imeni alternativnega rocka z južne poloble. Omenimo le Nicka Cava z njegovimi Bad Seedsi.

Zdi se, da je tisto, kar je Cave v osemdesetih in devetdesetih letih pomenil v alternativnem rocku, danes avstralska zasedba Tame Impala oziroma njen frontman, tekstopisec, vokalist in mulitiinstrumentalist Kevin Parker, čeprav le v zemljepisnem smislu.

Zasanjani neopsihedelični rock, ki ga je Parker predstavil na prvencu Innerspeaker (2010) in ga nato spretno nadgradil na albumu Lonerism (2012), je zasedbi prinesel primerjave z Johnom Lennonom, Beach Boysi, Led Zeppelinom in drugimi psihedeličnimi skupinami iz kasnejših obdobij, denimo z Mercury Rev ali The Flaming Lips. Toda Tame Impala je skupina, ki v ustvarjalnem smislu, pa tudi za potrebe studijskega dela in celotnega snemanja predstavlja zgolj enega človeka – Kevina Parkerja. Ta na samosvoj, skorajda perfekcionističen način ustvarja stvaritve, stkane okoli psihedeličnih kitar, vokalov in ritmov s številnimi zvočnimi dodatki, ki mu jih omogoča sodobna tehnologija.

Tame Impala je zagotovo skupina, ki bi jo bilo bolje primerjati z nekaterimi ameriškimi neopsihedeličnimi indie rockerji, kot so denimo tisti iz zasedbe Animal Collective. Toda zdi se, da se je Kevin Parker v preteklih letih nekoliko spremenil in se iz psihedeličnih nebes spustil na trdna tla. To je najopaznejše na novem albumu Currents, ki nas že z uvodno skladbo in s prvim singlom Let It Happen preseneti in osupne hkrati z ritmičnostjo, diskoidnimi synthpop ritmi ter seveda še najbolj s prepoznavnim Parkerjevim vokalom, saj so v tej skladbi kitare skorajda spregledane. Podobno je tudi v drugih skladbah.

Kaj se dogaja s Tame Impalo, se bodo spraševali številni oboževalci skupine. Gre za preprosto dejstvo, da je napočil čas za spremembe, ki se pravzaprav kar naprej dogajajo. In to je tudi tematska rdeča nit albuma Currents. Ta se izrazito ukvarja z minljivostjo, ki jo Parker zares spretno, tokrat verjetno s svojimi najboljšimi produkcijskimi prijemi, zapakira v odličen pop album z dobro strukturiranimi komadi in nekoliko jasnejšimi besedili.

Tako denimo komad The Less I Know The Better zveni kot Kevin Parker in Prince & Revolution, z Reality In Motion se še najbolj približa psihedeličnemu popu skupine Beach Boys, koketira pa tudi z drugimi glasbenimi žanri, denimo v zaključni psihedelični mantri, R & B usmerjeni skladbi New Person, Same Old Mistakes.

Currents je album spremembe, Parkerja predstavi kot avtorja, ki je v kratkem času dozorel in se precej spremenil, izkušnje pa je prelil v odlične nove pop komade, v katerih so predstavljene več kot presenetljive smernice za nadaljnje delovanje skupine. Pozitivna preobrazba Tame Impale.