Malevič sto let kasneje

Z naslovom Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu je razstava v Mestni galeriji nastala ob stoletnici znamenite slike Črni kvadrat na beli podlagi, ki jo je leta 1915 naslikal umetnik rusko-poljskega rodu Kazimir Malevič. Njegova velika retrospektiva je bila lani v galeriji Tate Modern v Londonu, znamenito delo, na podlagi katerega je kustosinja Mestne galerije Mateja Podlesnik zasnovala razstavo, pa je bilo prvič razstavljeno na Zadnji futuristični razstavi 0,10 v Petrogradu leta 1915. Malevič je bil prepričan, da je ustvaril najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja, in pritrdilo mu je več umetnostnih zgodovinarjev.

Črni kvadrat je v resnici delo, ki ga ni mogoče spregledati, ne zaradi tega, ker na sliki vidimo črn kvadrat na belem polju, estetsko sicer zadovoljivo podobo, temveč zato, ker si jo je umetnik leta 1915 upal pokazati javnosti kot umetniško delo, ki je vrhunsko zaradi tega, kar se v njem skriva, absolut in nič, ker gre za prvo ikono brez podobe, ker gre za prvo abstrakcijo (ali vsaj najbolj znano izmed prvih) in s tem za enega od ključnih ’izumov’ vizualne umetnosti modernizma. Črni kvadrat na beli podlagi je imel izjemen vpliv na umetnike in je zaznamoval celotne smeri v umetnosti, kot pokaže kustosinja, pa je mogočne korenine pognal tudi v umetnosti jugoslovanskega prostora od osemdesetih let do danes.

V Mestni galeriji razstavljajo »protagonisti Malevičevega ikonografskega narativa«. Razstava pokaže dela starih mačkov (Goran Đorđević, Bojan Gorenec, Irwin, Kazimir Malevič, Vlado Martek, Mladen Stilinović, Dragoljub Raša Todosijević), moški šopek najvidnejšega, kar je v svet poslala jugoslovanska umetnost. Na ogled je tudi projekt nekoliko mlajše, a prav tako vrhunske Tanje Ostojić, razstava pa seže v postkomunistično in postjugoslovansko sedanjost z deli Igorja Grubića, Ištvana Išta Huzjana, Duše Jesih, Radenka Milaka in Vlade Nikolića.

Gre za eno redkih skupinskih razstav slovenskih kuratoric, ki odgovarja na svetovno dogajanje v umetnosti, a vzpostavlja in pokaže lastno, regionalno situacijo, ki temelji na poznavanju umetnosti nekdanjega jugoslovanskega prostora. Razstava misli globalno in deluje lokalno v najboljšem smislu. Hommage à Malevič kaže umetnine, ki se sklicujejo na Črni kvadrat v razponu od glavnih nosilcev t. i. suprematističnega vala – ta je konec sedemdesetih leti in v osemdesetih letih zajel avantgardne tendence tedanje mlade generacije likovnih ustvarjalcev od Beograda in Zagreba do Ljubljane – vse do projektov mladih in obetavnih ali pa že uveljavljenih umetnikov in umetnic, delujočih v evropskih kulturnih središčih, ki so s svojimi umetniškimi strategijami in prizadevanji bodisi za družbeno udejanjanje bodisi za estetsko pripoznavanje prispevali k ponovnemu oživljanju Maleviča.

Malevičev kvadrat je na umetnike vplival kot le malokatera izmed umetnin 20. stoletja, morda je izjema le Duchampov ready made pisoarja oziroma Fontane. Užitek si je ogledati poznavalski izbor tega, kako je to potekalo v regiji, kako so se umetniki nanj odzivali, gradili svoje projekte in s tem nalagali na plašč pomenov črne forme. Preizkušali so njegovo absolutnost, ga uporabljali kot simbol, ga kot Tanja Ostojić upodobili z lastnim telesom, ga prinesli v socialni prostor in se končno z njim poigrali kot s preživeto abstraktno formo, ki ima pomen le, kadar se poveže z življenjem.

Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu vzpostavlja pogled na sprejemanje ikonične slike v umetnosti zadnjih stotih let na prostoru, kjer živimo in ga družita ne le skupna preteklost, ampak marsikdaj tudi sorodna, nič kaj lepa prihodnost. Jasen koncept, ki ga je mogoče utemeljiti z dejanskim dogajanjem v zgodovini umetnosti regionalnega prostora, pa še ni dovolj za kakovosten projekt, saj je dela treba predstaviti občinstvu. K sreči je postavitvi razstav v Mestni galeriji le redkokdaj mogoče očitati kake večje spodrsljaje in tudi tokrat je tako. Opisi ob delih omogočajo, da vsak lahko vstopi v razstavljena dela, po prostorih urejeno vodijo usmerjevalne table. Projekti so razstavljeni z občutkom za ritem razstave, ki se v prvem nadstropju izteče v sobi z voščenim Leninovim posmrtnim portretom in v zgornjem nadstropju vodi v ironični komentar črne forme Vlade Nikolića. Malevič se je v Mestni galeriji zasidral tako močno, da je bil na voljo tudi ob odprtju razstave, kjer so se obiskovalci z njim srečali še v obliki velike torte, ki je je bilo za vse dovolj.

Razstava:
Hommage à Malevič – Še o Črnem kvadratu
Kje: Mestna galerija, Ljubljana
Kdaj: do 6. septembra 2015