Plonklistek za poletno branje 2015

Ve se: poleti se bere. Poleti svet miruje, samo kisle kumarice poganjajo iz kozarcev za vlaganje in s strani dnevnega časopisja, poleti si tudi tisti, ki dihajo na škrge, privoščijo dihati globlje in počasneje in si tveganju bankrota navkljub izborijo kakšen vikend na morju. Zato se poleti splača boriti za duhovno rast, kajti če nam je ne bo prinesla vročina, ki onemogoča fizično delo, bomo prisiljeni živeti z mislijo, da je za nas pod tem neusmiljenim nebom morda sploh ne bo.

Saj vemo, nekateri boste vztrajali pri stališču, da ste se vsega, kar morate vedeti o življenju, naučili iz šunda, nekateri svoje iluzije o visokem okusu ne boste hoteli smetiti s prebiranjem krimičev, pa naj časopisje še tako vztraja. Srce in napuh bosta vedno hotela, kar bosta pač hotela, in niti v sanjah vas ne bi hoteli siliti v estetske izbire. Odločitev za knjigo je navsezadnje vsaj tako intimna kot odločitev za spolnega partnerja ali hišnega ljubljenčka. Za vas smo pripravili zgolj skromen pregled potiskanega papirja, s katerim se to poletje postavljajo slovenske založbe.

Zgolj bežno, brez kakršnegakoli pritiska, naj opomnim, da je, če ste eden tistih srečnežev, ki jim je tudi v 21. stoletju uspelo ohraniti pravico do plačanega dopusta, pred vami ponovno idealna priložnost, da poprimete za Vojno in mir ali Doktorja Živaga (Omar Sharif, počivaj v miru!). A nikar se ne pustite motiti.

Preden se lotim naštevanja, naj pod črto omenim samo še dvoje: ad 1) iz kraljestva internetov poročajo, da je pri Mladinski knjigi pod naslovom Kar zagotovo vem izšla avtobiografija Opre Winfrey (na Emki jo lahko po znižani ceni naročite celo v slastnem kompletu s priročnikom za kakovostno bivanje Skrivnost!), vendar ne bi rada živela z mislijo, da sem sama odgovorna za to, da ste v iskanju dušne opore posegli po njej, zato bo najpametneje, da ta stavek odmislimo, kot da nikdar ne bi bil zapisan. Ad 2) pri isti založbi so na začetku leta za junij napovedovali izid prvega dela domnevne sodobne klasike Moj boj Norvežana Karla Oveja Knausgårda, ki se je avtobiografskega projekta menda lotil v detajl, in to tudi takrat, kadar bi to utegnilo biti mučno, perverzno ali dolgočasno, kot zna biti le večstransko opisovanje rituala pitja čaja. (Smrdi po Proustu? Menda je še huje.) Knjigo bi vam z veseljem priporočila v branje, a je za zdaj videti, kot da še ni našla poti iz tiskarne. Zdaj pa k stvari sami:

Laurent Binet: HHhH

Laurent Binet je sveža zvezda francoskega romanopisja in je bil prav za delo, o katerem je govor v teh vrsticah, okronan z Goncourtovo nagrado za prvenec. Zgodba naj bi nekje v zgornjih nanosih pripovedovala o operaciji Antropoid oziroma o atentatu, s katerim sta leta 1942 v Pragi člana odporniškega gibanja, Slovak Jozef Gabčik in Čeh Jan Kubiš, kanila spraviti s sveta tako imenovanega praškega klavca oziroma Reinharda Heydricha. Kriptični naslov romana tako ne poskuša onomatopejsko posnemati hropečega kadilca na smrtni postelji, marveč pomeni »Himmlers Hirn heisst Heydrich« oziroma v neukemu Slovencu dostopnem prevodu »Himmlerjevi možgani se imenujejo Heydrich«. Vendar HHhH ni, niti noče biti zgolj zgodovinski roman. Veliko huje. HHhH je in hoče biti roman o konstrukciji zgodovinskega romana in o tem, kako je tisočkrat bolj resnicoljubno priznati, da je tudi zgodovinska resničnost fiktivna, kot računati, da bomo bralca s fikcijsko fiktivnostjo prepričali, da je naša pretenzija po resničnosti upravičena. Se sliši zapleteno? Smrdi po postmodernizmu? Nič ne de. Zgodovina druge svetove vojne je doživela že marsikateri spornejši prijem.

Prevod: Vesna Velkov
Založila: Mladinska knjiga

Božo Repe: S puško in knjigo

Če pa ste eden tistih, ki vztrajajo, da se o resnih stvareh ne kaže šaliti, lahko poprimete za puško ali knjigo, na primer Repetovo svežo analizo partizanščine, ki jo krasi podnaslov Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945. V času, ko se o odporniškem gibanju vse pogosteje govori z zadrego in se vse raje govoriči o spravi, je pred nami besedilo, ki spregovori o njegovi konstitutivni funkciji pri ohranitvi slovenskega naroda, njegovega jezika in kulture. V duhu smernic politkomisariata Glavnega štaba NOV in POS, ki učijo: »Čuvaj knjigo kakor mitraljez in glavo.«

Založila: Mladinska knjiga

Gillian Flynn: Ostrina

Zdaj pa k nečemu (vsaj na videz) popolnoma drugačnemu: kraljica domačijskega noir pisanja, avtorica megahita Ni je več, ima novo knjigo, dostopno v slovenskem jeziku! Psihopatologija vsakdanjega življenja se spet ponuja v pretres, lično strukturirana v kriminalko. Če ste bili tudi sami med tistimi, ki so pri uvodni špici Sedmih nebes, opevajoči toplo zavetje družine kot edini kraj, kamor se človek v stiski lahko zateče, razmišljali predvsem o družinskem nasilju, bo tole kot nalašč za vas. Majhno mesto, majhna skupnost, skrivnosti, ki naj jih ne bi bilo. Novinarka Camille, ki je po sestrini smrti komaj čakala, da je lahko prebegnila v večje mesto, se po osemletni odsotnosti vrne na kraj zločina. Dobesedno. Saj veste, kako je govoril Tolstoj: vse srečne družine so si med sabo enake, nesreča pa nosi tisočero naličij. Eno bolj ostudno od drugega.

Prevod: Jolanda Blokar
Založila: Mladinska knjiga

Paula Hawkins: The Girl on the Train

Saj vem, ni še prevedena. A če se boste vdali razkošju čakanja na slovenski prevod, utegnete izpustiti krimič sezone in tvegati, da vam bodo bližnjiki vnaprej izblebetali, kdo je kriv in česa. Toplo priporočam, ne samo gospodinjam in ljubiteljem kriminalnega romana, temveč vsem, ki ste pripravljeni verjeti, da o človeški naravi najpodrobneje pričajo nizke strasti, ki jih rojevajo medčloveški odnosi. Uvod v zgodbo pa bržkone že poznate: osamljena pijanka Rachel na vsakodnevni vožnji z vlakom do Londona obsedeno opazuje par. Vse ima izdelano: kako bi se morala imenovati, o čem govoriti, kakšne nežnosti bi si morala izkazovati in kdaj, ve, da sta srečna, gotovo bolj srečna od nje, propadle zavaljene ločenke, ve, da se ljubita, da jima v življenju gre, da sta človeka, ki bi ju veljalo postaviti za zgled. Potem pa nekega dne ugleda nekaj, na kar ni bila pripravljena, in ne more si pomagati, da ne bi ukrepala. Ne vem, kakšen bi moral biti človek, ki po takem napovedniku ne bi zdirjal v najbližjo knjigarno.

Jela Krečič: Ni druge

Saj ni res, pa je: slovenska intelektualka, novinarka, filozofinja, življenjska sopotnica največjega slovenskega izvoznega artikla, Slavoja Žižka, je napisala šund roman! Ljubič! Romantično komedijo, le da njenega okostja ne sestavlja fant, ki spozna dekle, temveč fant, ki jih po zlomu dolgoletnega razmerja spozna cel kup in ugotavlja, kaj vse fraza, da ni druge, lahko pomeni. Matjaž, človek z ambicijo staro ljubezen nadomestiti z novo, se do komolcev zakoplje v Ljubljano, kakršna se ponuja samskemu človeku, med njene punce, njene klube, vedenjske vzorce in družbena veziva. Ljubezen v času poznega kapitalizma, ali kako bi se temu reklo. Slavoj je menda navdušen.

Založila: Beletrina

Russell Brand: Revolucija

Russell Brand je tisti fant, ki je včasih jedel mamile z veliko žlico in se poročil in ločil z in od Katy Perry, potem pa je nekega dne začel govoriti o marksizmu in revoluciji in nihče ni točno vedel, ali naj ga vzame zares ali ne. In potem je srce marsikoga kupil z izjavo o tem, kako so ga modri možje včasih šikanirali, ker je o revoluciji govoril s pozicije človeka, ki je malodane klošar, danes pa ga šikanirajo, ker o revoluciji govori s pozicije človeka, ki se malodane valja v denarju, in da zdaj počasi začenja razmišljati, da modrim možem bržkone preprosto ni v interesu, da bi kdorkoli govoril o revoluciji. In zdaj je pred nami knjiga. Kdaj sledi resnična revolucija, ostaja odprto.

Prevod: Polona Glavan
Založile: Sanje

Andrej E. Skubic: Samo pridi domov

Da bi izpustili letošnjega kresnikovega nagrajenca, si preprosto ne morete privoščiti. Predvsem zato, ker jemlje v obzir vse, s čimer življenje v sodobni slovenski družbi bogato razsipava: od političnega tajkunstva in korupcije prek osebnostnih in finančnih stisk do poskusov uravnavanja odnosov med spoloma in vprašljivih intimnih odločitev. Kritiki so nori nanj, nanj je nora kresna komisija, pa tudi oba bralca slovenske sodobne proze! Če vam Skubičevega romana ne uspe prežvečiti do septembra, boste v redovalnico dobili črno piko.

Založil: Modrijan

Dave Eggers: Srce parajoče delo neizmerne globine

Bi radi brali sodobno ameriško prozo? Bi radi, da bi vaši bližnji in daljni znanci verjeli, da bi radi brali sodobno ameriško prozo? Ne glede na vaše motive, Dave Eggers je prima kerlc in Srce parajoče delo neizmerne globine je njegov prvenec iz leta 2000, ki mu je prislužil nominacijo za Pulitzerja. Je hipster-skoraj-avtobiografija o fantu, ki po smrti staršev (ki so pri njegovih enaindvajsetih letih drug za drugim umrli za rakom) vzame nase skrb za mlajšega brata, pri tem pa mora zvoziti še svojo lastno mladost z vsemi cilji, željami in vizijami, ki ji pritičejo. In vse to v Kaliforniji.

Prevod: Jernej Zupanič
Založila: Cankarjeva založba

Pascal Bruckner: Pridni sinko

Da ne boste mislili, da se družinskega nasilja lotevajo samo dekleta. Pridni sinko je Brucknerjev avtobiografski obračun z očetom-idiotom. Antisemitom, grobijanom, ozkosrčnim agresivcem, na veke vekov sprtim s koncepti nežnosti, ljubeznivosti in razumevanja. Je bildungsroman o odraščanju človeka, ki se na nič, kar mu je bilo ponujeno z vzgojo, ni mogel ali hotel zanesti in je zato duhovno domovino iskal drugje, večinoma v literaturi. Ni najlažji zalogaj, a po drugi strani: saj tudi življenje ni.

Prevod: Jaroslav Skrušný
Založil: Modrijan

Milan Kundera: Slavje nepomembnosti

In ker si je moral prevajalec Jaroslav Skrušný popraviti trpek okus, ki mu ga je v ustih pustil Pridni sinko, je pred nami tudi novi Kundera, pariški Čeh, ki je ustvaril imperij iz besedil, utemeljenih na pojmih, tokrat s knjigo, ki proslavlja vse banalno, vse radostno obstransko in uči, da če si človek česa v življenju res ne sme privoščiti, je to to, da bi samega sebe in svet, ki mu je bil podtaknjen, jemal preveč resno. Ali z besedami modreca samega: »Noben zasmeh, nobena satira, noben sarkazem. Samo z višav neskončne dobrovoljnosti lahko opazuješ večno človeško neumnost pod seboj in se ji smejiš v brk.«

Prevod: Jaroslav Skrušný
Založil: Modrijan