Spodbujanje težkega dela

Vlada je prisluhnila predstavnikom delodajalcev, ki pravijo, da imajo kljub številnim brezposelnim »probleme pri pridobivanju ustrezno kvalificiranih delavcev in njihovem hitrem vključevanju v delovni proces«. Zato je uvedla novo vrsto štipendij, štipendije za deficitarne poklice. Po zagotovilih ministrstva za delo bodo mlade spodbudile pri odločanju za poklice, za katere je na trgu delovne sile zaznati razlike med predvideno ponudbo delovnih mest ter trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kandidatov zanje.

Spodbujale naj bi vpis na okoli trideset smeri na poklicnih in strokovnih srednjih šolah. Med deficitarnimi poklici so avtoserviser, pek, zidar, klepar, računalničar … Prejemnikov štipendij bo največ tisoč in prejeli bodo po sto evrov na mesec ali tisoč evrov na leto. Gre torej bolj za simbolen ukrep, a vseeno za ukrep, ki kaže, da je vlada pri oblikovanju politike pripravljena upoštevati želje delodajalcev.

Izbira poklica se kot pravilna pogosto potrdi šele deset ali več let po trenutku odločitve, a vlada se ne pusti pretirano motiti, ko vstopa v ta proces odločanja. Prav tako zelo malo pozornosti posveča temu, zakaj so nekateri poklici sploh deficitarni. V javnem skladu za štipendije pravijo samo, da so razlogi sistemski in da vplivajo »mnogi, bolj ali manj soodvisni dejavniki«.

Poklicem, ki jih bo spodbujala vlada, je skupno, da se plača delavcev v teh poklicih začne pri minimalni in se le počasi, če sploh, dvigne do povprečne. Delodajalci so naklonjeni štipendijam za deficitarne poklice, ker želijo, da jim vlada pomaga povečati ponudbo kvalificirane delovne sile, ne da bi se dvignila njena cena. Generalna sekretarka sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban opozarja, da je vlada v preteklosti ugodila delodajalcem z deregulacijo poklicev. Zato receptorji, natakarji, kuharji in sobarice zdaj delajo v slabih razmerah in za nizko plačilo. »Zdaj, ko se v hotelih in restavracijah starejši delavci upokojujejo, pa delodajalci ugotavljajo, da jim primanjkuje usposobljenih delavcev,« pojasnjuje.

Vlada se torej ne namerava ukvarjati s »sistemskimi razlogi« in »soodvisnimi dejavniki« za deficitarnost poklicev. To bi pomenilo, da se vtika v gospodarstvo, česar naj vlade v neoliberalizmu ne bi počele, pač pa naj bi počele predvsem to, kar gospodarstvo želi.