Delovno uspešni

Najvišje povprečne plače v javnem sektorju imajo zaposleni v javnih agencijah. Znašajo 2200 evrov bruto na mesec in so za približno 400 evrov višje od povprečja plač v celotnem javnem sektorju. Visoka izobrazba delavcev tega ne pojasni v celoti, saj imajo v javnih agencijah višje povprečne plače kot v raziskovalni dejavnosti. Med raziskovalnimi inštituti imajo najvišje plače na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer so skoraj vsi zaposleni doktorji znanosti. Tam povprečna mesečna bruto plača znaša 2700 evrov. Višjo imajo v štirih od 15 javnih agencij: Agenciji za zavarovalni nadzor, Agenciji za trg vrednostnih papirjev, Agenciji za nadzor nad revidiranjem in Agenciji za civilno letalstvo.

Zagotovo je treba upoštevati, da v agencijah opravljajo zahtevno delo. Za štiri naštete in tudi za druge, kot sta na primer Agencija za varstvo konkurence in Agencija za energijo, moramo pričakovati, da bodo imele vsaj tako usposobljene zaposlene, kot so tisti, katere ti nadzirajo oziroma regulirajo.

Zahtevnost dela naj bi se kazala v tem, v kateri plačni razred sodi posamezno delovno mesto, in v dodatkih, ki se tudi poznajo pri plačah. Pri teh imajo agencije nekoliko več svobode kot druge javne ustanove. Številne agencije sredstev ne dobivajo samo iz proračuna, ampak deloma ali v celoti iz storitev na trgu. Pri tem ne gre za trg v pravem pomenu besede oziroma gre za trge, na katerih so agencije monopolisti. Opravljajo storitve, za katere jim podjetja plačujejo po določenih tarifah. Polovico tako zbranih sredstev lahko javne ustanove namenijo za delovno uspešnost od prodaje blaga in storitev na trgu.

Poleg tega sta agenciji z najvišjimi povprečnimi plačami izjemi glede dodatkov za druge vrste delovno uspešnost, tistih, ki se izplačujejo za povečan obseg dela. »Agencija za zavarovalni nadzor in Agencija za trg vrednostnih papirjev si lahko sami (v okviru razpoložljivih sredstev) določata višino sredstev za posebne projekte, pri katerih je nujen povečan obseg dela,« pojasnjuje podpredsednik Računskega sodišča Samo Jereb. V agencijah, ki ju je omenil, znaša povprečna mesečna bruto plača 3280 oziroma 3040 evrov.

Računsko sodišče je maja ugotovilo, da ureditev, po kateri agencije delujejo in se financirajo, »v pretežnem delu ni zagotavljala učinkovitega sistema«. Opozorilo je tudi na pojav, da so zaposleni v agencijah člani svetov teh agencij, pri čemer je višina sejnin slabo regulirana. Nekdanji direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je tako prejemal več kot 90 tisoč evrov bruto na leto, od tega okoli petino s sejninami.

Ministrstvo za javno upravo napoveduje, da bo vlada upoštevala priporočila za spremembe, med drugim bo »preverila upravičenost obstoja posameznih javnih agencij in javnih skladov«.

Agencije so Računskemu sodišču pojasnile, da z večjim manevrskim prostorom glede plač med drugim laže pridobivajo dobro usposobljene strokovnjake. Morda bi tako prožnost potrebovali tudi drugod v javnem sektorju.