Nepomembni otroci

Društvo Petka za nasmeh si je začelo marca odločno prizadevati, da bi se dostopnost osnovnošolskih kosil povečala. To prizadevanje je pripeljalo do tega, da so 17. julija poslanci soglasno povečali število upravičencev do subvencioniranega kosila. Prejšnji teden pa so se v društvu, ki je vse skupaj začelo, odzvali na odločitev poslancev: »Sram nas je, da državo vodijo ljudje, ki brez argumentov in poguma z zavajanji in lažmi zasledujejo zgolj svoje lastne cilje.«

Zakaj? Spremembe zakonodaje so drugačne od tega, kar so želeli v društvu, in drugačne od predloga, ki so ga kolegom junija predstavili poslanci opozicijskih strank ZL in ZaAB. Namesto da bi se dostopnost kosil povečala z začetkom šolskega leta, se bo to zgodilo šele 1. januarja, še večja težava pa je v tem, da bo do subvencije še vedno upravičenih premalo otrok.

V sedanjem sistemu, ki bo torej veljal še do konca leta, subvencijo dobijo šolarji iz družin, katerih mesečni dohodki znašajo manj kot 18 odstotkov povprečne neto plače ali 181 evrov na družinskega člana. Otrok iz tričlanske družine ima brezplačno kosilo, če ima njegova družina manj kot 543 evrov na mesec. Če samo eden od staršev dobiva minimalno plačo, ki znašal okoli 600 evrov, mora za kosilo že plačati 50 evrov na mesec.

Po predlogu ZL in ZaAB naj bi bila zgornja meja za upravičenost do subvencije še enkrat višja, vendar so predstavniki vlade in poslanci koalicije prepričani, da to ne bi bilo »socialno pravično« in »fiskalno vzdržno«. Nepravično naj bi bilo, če bi bili do enake subvencije upravičeni vsi, ki imajo manj kot 362 evrov na družinskega člana. Zato bodo imeli v celoti subvencionirano kosilo še vedno zgolj tisti, ki imajo manj kot 181 evrov na družinskega člana, tisti, ki imajo več kot toliko in manj kot 362 evrov, pa bodo imeli 70-odstotno subvencijo. »Od kod bo mati samohranilka s 362 evri mesečnega prihodka vzela za plačilo teh 30 odstotkov cene kosila,« se sprašujejo v društvu.

Vlada pojasnjuje, da je zdaj subvencioniranje šolskega kosila urejeno enako progresivno kot subvencioniranje dijaške malice. Kot poudarjajo v društvu, vlada pri tem pozabi povedati, da imajo v celoti subvencionirano malico vsi dijaki, katerih družine imajo manj kot 420 evrov mesečnega dohodka na družinskega člana in da se šele potem začne »progresivnost«. Sedemdesetodstotno subvencijo imajo tisti z manj kot 530 evri in 40-odstotno tisti z manj kot 640 evri na družinskega člana na mesec.

»Sklep je lahko en sam,« menijo v društvu Petka za nasmeh, »vladajočih politikov vprašanje otrok ni zanimalo.«