Kolegi iz Banke Slovenije

Usodo države so zadnja leta guverner in viceguvernerji Banke Slovenije krojili bolj kot predsedniki vlade ali ministri. Dejansko je Banka Slovenije z »izračuni« bančne luknje določala višino državne zadolžitve. S tem pa je neposredno vplivala na obseg socialne države. Z ukrepi je tudi določala obseg kreditiranja podjetij – enkrat morda preveč, drugič nemara premalo –, s čimer je povezana usoda številnih delovnih mest. Banka Slovenije je tudi tista ustanova, ki je najbolj odgovorna za sedanjo prerazporeditev premoženja v državi. Recimo z razprodajo podjetij prek slabe banke. Tudi ta načrt je nastal v prostorih centralne banke, kjer so na podlagi teoretičnih predpostavk sestavljali seznam podjetij in določali izhodiščne cene.

Moč, ki jo ima Banka Slovenije, je izjemna. Nadzor nad njo pa je izjemno pomanjkljiv. Gre za ideologijo, po kateri je centralna banka nedotakljiva, apolitična institucija, ki deluje na podlagi strokovnih, objektivnih meril. Po mnenju vodstva banke je to institucija sui generis, za katero številni zakoni ne veljajo. Bila naj bi nad računskim sodiščem, nad informacijsko pooblaščenko in celo nad rednimi sodišči. Ta slika navidezno trdne ustanove pa je v Sloveniji zadnja leta začela dobivati prve večje razpoke. Pojavile so se predvsem na podlagi razkritij, da so marsikateri »izračuni« banke zgolj pesek v oči javnosti in dejansko posledica netransparentnih pogajanj med različnimi akterji. K temu slačenju cesarjevih oblačil je največ pripomogel dr. Tadej Kotnik, po izobrazbi doktor biofizike in doktor elektrotehničnih znanosti, ki je s svojimi izračuni zasejal globoke dvome o na videz neizbežnih ukrepih. Pokazal je, da se številke preprosto ne izidejo.

To pa je sedaj tudi glavna bitka, ki se bije okrog imenovanja novih viceguvernerjev – letos enega in prihodnje leto še dveh. Gre za vprašanje kredibilnosti vseh dosedanjih ukrepov Banke Slovenije. Gre za vprašanje, vredno več kot štiri milijarde evrov, ki jih je morala država po »izračunih« sedanje vodstvene ekipe vbrizgati v banke, da bi te začele ponovno kreditirati gospodarstvo. Gre seveda za vprašanje, ali smo s tem res rešili gospodarstvo ali pa je dejansko šlo zgolj za rop desetletja, za javno financirano prerazporeditev bogastva. Predsednik države Borut Pahor, ki je v prvem poskusu parlamentu za novega viceguvernerja predlagal starega Janeza Fabjana iz sedanje ekipe Banke Slovenije, te dileme očitno ni razumel. Ta teden sledi nov poskus. In nič kaj presenetljivo v javnosti za favorita že zdaj velja ekonomist Igor Masten.

Kdo je Igor Masten? Ni kak neodvisni kandidat, ampak je tisti, ki je marca 2013 sedanjega guvernerja Boštjana Jazbeca predsedniku države predlagal za guvernerja. Njuna naveza je trdna. Jazbec je Mastena kasneje zaposlil za petinski delovni čas na mestu vodje raziskovalcev pri banki, potem je Masten objavil članek, v katerem je Kotnika označil za »mrhovinarja, ki si hrane ne zna uloviti« in zato »kljuje trupla davkoplačevalcev«, pri čemer mu je Jazbec spet pomagal pri iskanju primernega medija, kot je razvidno iz elektronske pošte, ki jo hranimo v uredništvu. Masten bi se sedaj, kot kaže, rad pridružil Jazbečevi vodstveni ekipi. Ali še drugače: vodstvo Banke Slovenije se očitno res trudi, da v njegove vrste ne bi prišel kak tujek.