Depilacija kot novica

Ravno smo pisali o načrtovani renesansi informativnega programa na javni televiziji, v katero sta se zagnala direktorica Ljerka Bizilj in njen svetovalec Bojan Traven, ko je na naše mrežnice padla nacionalkina informativna oddaja Prvi dnevnik. Gre za dvajsetminutna poročila ob trinajstih, s katerimi se lahko »hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta«.

Prejšnji torek so bile to med drugim novice o varnosti na slovenskih cestah, prodaji srbskega Telekoma, davčnem nadzoru taksistov, japonskem ponovnem vklopu reaktorja v eni od jedrskih elektrarn, izrednih razmerah zaradi protestov v ameriškem Fergusonu, eksploziji avtomobilov bomb v Iraku, požaru na odlagališču odpadkov v Kopru, nato pa so prešli na, kot jih je imenoval voditelj Saša Krajnc, »počitniške« teme; najem apartmajev javne uprave, iskanje ogroženih vrst hroščev, za konec pa rubrika Brez recepta, v kateri smo izvedeli, kaj imajo na nacionalki za eno največjih skrbi v življenju sodobne ženske.

Zadnja tretjina Prvega dnevnika je bila namreč v celoti posvečena »novici«, ki so jo v spletnem arhivu naslovili z Ena večjih ženskih skrbi je depilacija. Šest minut in pol smo spremljali kvazinovico, ki je bila povrh vsega novinarsko površno predstavljena, saj so britje z britvico in depilacijo z voskom navajali kot edina možna načina odstranjevanja dlak. Videli smo tudi posnetke pogovora s silhueto novinarkine sogovornice, ki je želela biti anonimna, je pa z nami delila svoje neprijetne izkušnje z depilacijo z voskanjem v kozmetičnem salonu in z britjem doma.

Voditelj je nato v studiu gostil dermatologa in mu zastavljal vprašanja, ki bi, tako kot sama tema, prej sodila v oddajo Dobro jutro kot v poročila; katero vrste depilacije priporoča, kako pogosto naj se depiliramo, se je možno depilirati prevečkrat, zakaj pride do vraščanja dlak, kako to preprečimo itd. Avšaste gledalke so bile bržkone ganjene ob nacionalkini skrbi za njihove težave, ostali smo se počutili, kot da iz nas brijejo norce.

Bojimo se, da so bile vraščene dlake v poročilih samo eden od očitnejših znakov travnizacije nacionalkinega informativnega programa. Razrašča se neresno novinarstvo s kvazinovicami in senzacionalizmom, ki od javne televizije terja premislek, saj ga dokaj redno uporabljajo za mehak pristanek in nekakšno »umirjanje« gledalcev v izteku informativnih oddaj.

Celo proti koncu ponedeljkove Slovenske kronike, ki na nacionalki vsak delovnik dopolnjuje osrednji Dnevnik in za katero sicer navijamo, da je Ljerka Bizilj ne pomete s programa, smo se na primer lahko pomirili ob pogledu na pisatelja Aneja Sama, ki je pred ljubljanskim magistratom dramatično izvajal kaznivo dejanje hranjenja golobov. Potem ko ga je popisala in oglobila inšpektorica, je odločno povedal, da bo kljub najnovejši občinski prepovedi še naprej hranil mačke in račke.