Mož s 4.700.000.000.000 dolarjev

BlackRock je največja finančna družba na svetu. Upravlja 4700 milijard dolarjev oziroma 4300 milijard evrov. To je več, kot znaša letni bruto domači proizvod Nemčije kot največje in najbogatejše države v Evropi. Vrednost vseh dobrin in storitev, ki jih Nemci ustvarijo v letu dni, namreč znaša 3800 milijard dolarjev. Poleg tega uslužbenci družbe BlackRock prek računalnikov na podlagi pogodb z velikimi vlagatelji nadzorujejo in analizirajo na tisoče portfeljev, v katerih je zbranih pet odstotkov vseh delnic, obveznic, kreditov, izvedbenih finančnih instrumentov, certifikatov in drugih naložb na svetu.

Prvi mož družbe BlackRock Larry Fink sedi v eni od stolpnic v New Yorku. Tam skupaj s svojimi uslužbenci nalaga sredstva svojih strank v podjetja in si v njih tako zagotovi vpliv. BlackRock je delničar v finančnih velikanih JP Morgan Chase, Bank of America in Citibank, v orožarskih in naftnih družbah. Seveda ima kot delničar vpliv tudi na podjetja Apple, McDonald's in Nestle. BlackRock služi s proizvodnjo avtomobilov v Nemčiji, razvojem zdravil v ZDA, kopanjem rude v Braziliji, kopanjem zlata v Maliju, v Die Zeit piše Heike Buchter. BlackRockove stranke so pokojninski skladi, fundacije, zavarovalnice in državni skladi. Vsi mu zaupajo svoj denar, da jim ga z naložbami v vrednostne papirje, nepremičnine, sklade ali kmetijsko zemljo plemeniti.

Toda vpliv BlackRocka je veliko širši, kajti Larry Fink in njegovi uslužbenci svetujejo finančnim ministrom in številnim centralnim bankam, med katerimi je tudi Evropska centralna banka (ECB). Nobena vlada in noben urad nima tako obsežnega in globokega vpogleda v globalni svet financ in podjetij, kot ga ima BlackRock. Za to moč multimilijader in veteran med lastniki skladov hedge Carl Icahn opozarja, da je »zelo nevarna«. To je lahko res, kajti BlackRock je veliko več kot zgolj primer vzpona posameznega podjetja. Je primer povečevanja moči vzporednih oziroma tako imenovanih senčnih bank, ki so finančne ustanove, ki delujejo podobno kot banke, a zanje ne veljajo bančna pravila.

Finančna kriza je BlackRocku omogočila vzpon na prvo mesto lestvice največjih upravljavcev premoženja na svetu. Fink je bil eden od prvih, ki so si v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izmislili hipotekarne vrednostne papirje, ki so leta 2008 povzročili finančno krizo. Na podlagi svojega znanja in izkušenj so bili Fink in njegovi ljudje po izbruhu finančne krize med najbolj zaželenimi izvedenci za investitorje in bankirje, ki so bili zasuti z zapletenimi finančnimi instrumenti in njihovimi učinki na trg. Za nasvete jih niso prosili le ljudje z borze v New Yorku Wall Street, kmalu so dobili klic tudi iz ameriške centralne banke Federal Reserve (FED), finančni minister v prvi administraciji predsednika Baracka Obame Tim Geithner je bil s Finkom v tesnih odnosih.

Družba BlackRock, ki v primerjavi z bankami, kot je Goldman Sachs, ni bila obtožena, da je kriva za povzročitev finančne krize, je od tako rekoč vseh centralnih bank v državah z evrom dobila naročilo, naj jim preveri bilance bank, ki so jih nadzirale. Medtem ko noben politik ali centralni bankir z bankirji javno ni več hotel »biti na ti«, je Fink s svojimi ljudmi veljal za predstavnika vlagateljev, za zaveznika. Fink se še zdaj ne druži z bankirji. »Mi nismo Wall Street,« pravi.

Banke so se po izbruhu finančne krize umaknile iz številnih poslov, zaradi poostrenih pravil ne smejo več toliko špekulirati kot prej. Fink je to dodobra izkoristil in se odpravil na nakupovalno turo. Kriza je spodbudila rast vzporednih oziroma senčnih bank, kot je BlackRock. Te banke danes po oceni Odbora za finančno stabilnost (FSB) upravljajo 75.000 milijard dolarjev kapitala. Z vzponom senčnih bank je finančni sistem še težje kontrolirati kot prej. Kritiki, kot je Carl Icahn se bojijo, da zato lahko pride do podobne verižne reakcije, kot jo je leta 2008 povzročil bankrot velebanke Lehman Brothers, tudi na drugih področjih. To se recimo lahko zgodi na ameriškem trgu obveznic podjetij, ki imajo slabo bonitetno oceno in je vreden 1500 milijard dolarjev.

Senčne banke so lahko tveganje za finančni sistem, ker nobena ne želi biti zadnja, ko je treba prodati delnice, ki prinašajo izgubo. To lahko povzroči množično prodajo delnic s strmoglavljenjem tečajev vrednostnih papirjev. Enak učinek lahko povzroči upravljavec premoženja, ki zaide v težave in mora naglo prodati obveznice, delnice, surovine, ker hočejo vlagatelji dobiti nazaj svoj denar. Izgube, ki jih novi finančni čarovniki, kot je BlackRock, ustvarijo s svojimi naložbami, so namreč breme investitorjev, ki jim zaupajo denar.

V BlackRocku ta svarila zavračajo, s svojimi lobisti so tudi hitro dosegli, da so v Washingtonu spravili z mize predlog, da bi velike upravljavce premoženja opredelili kot »pomembne za finančni sistem«. Heike Buchter zaključuje, da je pred skoraj sedmimi leti, ko je bankrotirala velebanka Lehman Brothers, kazalo, da smo doživeli hkrati vrhunec in konec prevlade anglosaksonskega finančnega kapitalizma. Vzpon družbe BlackRock pa je dokaz, da smo dejansko doživeli začetek novega poglavja.