Kako dolgo še?

Erik Valenčič, novinar RTV Slovenija, bo odpuščen. Logično in pričakovano. Valenčič ni zgolj avtor filma o Kurdistanu, sprejetega na letošnji Festival slovenskega filma, ampak tudi avtor dokumentarca z naslovom Koalicija sovraštva, v katerem je opozoril na povezavo med slovenskimi nacisti in stranko SDS. Zato je Valenčič za dokumentarec dobil mednarodno priznanje evropskih regionalnih televizij za raziskovalno novinarstvo (CIRCOM), a tudi grožnje iz SDS.

Sprva se je SDS Valenčiča lotila po sodni poti. Bivši Janšev notranji minister Vinko Gorenak je recimo v pismu od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja zahteval njegov pregon. Želel si je, da bi policija pri njem doma opravila hišno preiskavo. Tožilstvo je sicer pregon tudi zares začelo, a je že kmalu ugotovilo, da za kaj takšnega nima podlage. Sedaj so se ga lotili na RTV. Odpustila ga bo nova urednica informativnega programa, Jadranka Rebernik. Tista bivša novinarka, ki je znano poročilo protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju Janeza Janše označila za »poskus likvidacije« tedanjega premiera. Povsem jasno je, kaj se dogaja.

Valenčič sicer ni edini, s katerim bodo na RTV Slovenija počistili. Poleg njega bodo odpustili še Andreja Laknerja, Janeza Žuro in Ano Nađ, raziskovalko v oddaji Tarča. Zamenjani sta bili že tudi voditeljica Dnevnika Jelena Aščić in voditeljica oddaje Globus Helena Milinković. »Težko se je izogniti vtisu, da gre pri zadnjih premeščanjih za kaznovanje novinarjev, ki so bili v notranji javnosti do potez vodstva kritični …« so ta teden sporočili iz Društva novinarjev ter dodali, da medtem ko novo vodstvo RTV Slovenija umika zaradi svojega dela večkrat nagrajene avtorje, v prvi plan »umešča zaradi kršenja novinarskega kodeksa večkrat obsojene novinarje«, recimo Bojana Travna, ki je eden najpogosteje obsojenih kršiteljev na Novinarskem častnem razsodišču (NČR). Že devetkrat je bil obsojen, od tega osemkrat kot urednik. Zdaj naj bi postal eden izmed urednikov TV Dnevnika.

Poleg odpuščanj kritičnih novinarjev nacionalka krči prej najbolj kakovostne raziskovalne oddaje, kot je Tarča, v kateri so razbili uredniško ekipo, oddajo Odkrito pa namerava vodstvo postaviti na obrobje, v tretji program. Z drugimi besedami, RTV Slovenija pluje proti tabloidizaciji. Vse to ni le posledica ozkoglednega vodstva, magistra elektrotehnike, generalnega direktorja RTV Slovenija Marka Fillija, nove direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj ali vodje informativnega programa Jadranke Rebernik, ki odkrito meni, da bi si moral vsak na nacionalki izkušnje pridobivati v komercialnih medijih, tako kot ona. Ta negativna selekcija je predvsem posledica leta 2005 sprejete medijske reforme, »Grimsovega« zakona o RTV, zaradi katerega najpomembnejši organ nacionalke, programski svet, vodijo kadri po političnem ključu. To je rezultat starega medijskega zakona, ki daje politikom in tistim z močjo neposredni dostop do medijskih vsebin.

Po letu 2005 smo dobili Edwarda Snowdna in Juliana Assangea. Številne države so tudi zaradi gospodarske krize še bolj okrepile vlogo medijev, spremenile so kazensko zakonodajo, okrepile zaščito virov in povečale transparentnost informacij. Ne pa Slovenija. Medtem ko pišemo o informacijski revoluciji, tukaj še vedno velja stari režim, do medijev in do javnosti napadalna zakonodaja, ki je nastala iz političnih razlogov v času prve Janševe vlade. In ki se je doslej nobena vlada ni upala lotiti. Ali pa za reformo ni našla pravega interesa.