Darilo predsednika ECB Maria Draghija za investitorje

Mario Draghi je v četrtek, 3. septembra, ko je zasedal svet Evropske centralne banke (ECB), praznoval 68. rojstni dan. Dobil je nekaj čestitk, a te niso mogle zasenčiti njegovih skrbi zaradi slabših napovedi za gospodarsko rast v Evropi, vse nižje stopnje inflacije in dogajanja na Kitajskem. Po zasedanju sveta ECB je investitorjem kljub temu napovedal majhno darilo. Ni sicer še napovedal povečanja količine svežih evrov, ki jih ECB vsak mesec v okviru ukrepa kvantitativnega sproščanja da na trg, je pa jasno dal vedeti, da ima roko že na ročici, s katero bo spustil na trg dodatne evre.

Kot poroča Die Welt (http://www.welt.de/wirtschaft/article146019826/Draghi-bereitet-Europa-auf-naechste-Geldschwemme-vor.html ) je bil edini konkreten sklep sveta ECB v četrtek tehnična malenkost. Člani sveta, ki so guvernerji centralnih bank držav z evrom, so malce spremenili pogoje za odkup obveznic, s katerimi se zadolžujejo države. Tako ECB poslej lahko kupi do 33 odstotkov količine določene obveznice, ne več do 25 odstotkov. Tako naj bi ECB povečala nakupe teh obveznic, za katere na mesec lahko da 60 milijard evrov.

S to odločitvijo je svet ECB v določeni meri potrdil dvome skeptikov, piše Sebastian Jost, urednik gospodarstva v Die Welt, da bi ECB lahko do septembra 2016 z omejitvijo nakupa na 25 odstotkov odkupila za 1140 milijard evrov obveznic. Te dvome so skušali člani sveta ECB s povečanjem kvote na 33 odstotkov odpraviti, hkrati pa so Mariu Draghiju še omogočili, da je investitorjem lahko namignil, da lahko, če bo potrebno, pričakujejo še okrepitev programa. »Program zagotavlja zadostno prilagodljivost v smislu prilagajanja obsega, strukture in trajanja,« je pojasnil po poročanju STA. »Tekel naj bi do konca septembra 2016 ali dlje, če bo treba,« je dodal.

Če bi svet ECB, v katerem Slovenijo predstavlja guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, odločitev o okrepitvi programa sprejel že v četrtek, bi se moral braniti očitkov, da se je prenagljeno odzval na nekaj dni padcev tečajev na borzah in prehodni padec cen nafte. Da utegne nadaljnje rahljanje politike ECB zelo kmalu postati nuja, je mogoče sklepati iz Draghijeve ocene gospodarskih razmer, ki je bistveno bolj pesimistična, kot je bila po julijskem zasedanju sveta ECB. »Spet so se pojavile nevarnosti za rast in za napovedano inflacijo,« je pojasnil.

Ob tem ni izključil možnosti, da bi območje z evrom lahko začasno zdrsnilo v deflacijo. Bi pa bilo takšno obdobje prehodno in povezano s padanjem cen nafte, je dodal. Avgustovska inflacija v območju evra je bila le 0,2 odstotka cilj ECB pa je malo pod dva odstotka. Zaradi padca cen nafte je ECB svojo napoved za letošnjo stopnjo inflacije v območju evra znižala z 0,3 na 0,1 odstotka. Bruto domači proizvod v območju evra se bo po novi oceni ECB letos povečal le za 1,4 odstotka.