Trnowska raperska fešta

Petkova predstavitev S3P-a, novega albuma trnovske raperske legende Klemna Klemna, je bila bolj multimedijski dogodek kot koncert. Scenografija, videoposnetki, plesalci, gostujoči raperji in pevci, različni rekviziti in ne nazadnje skladbe so se v ljubljanskem Kinu Šiška menjavali s tako hitrostjo, da je vrstni red nekajkrat simpatično zmedeno zgrešil celo sam Klemen. No, dobre tri ure trajajoča raperska veselica je vendarle imela rep in glavo, za kar je poskrbel režiser dogodka Jizah, ki je s scenarijem v roki tekal med soustvarjalci in skoordiniral šov, kakršnega si je težko pričakovani album tudi zaslužil.

Ja, od Klemnovega prejšnjega albuma je minilo dvanajst let, toda ob evforičnem odzivu njegovih fenov se je pojavil vtis, da bi vstopnice za tokratni koncert pošle že nekaj dni pred njim, tudi če ne bi šlo za premiero nove plošče. Za nameček so organizatorji gostujoče soustvarjalce skrivali do konca, Klemen pa se je v intervjujih pred koncertom raje kot s promocijo ukvarjal s svojim nedavno spremenjenim življenjskim slogom. A večina obiskovalcev se je verjetno še zelo živo spomnila njegovega izvrstnega koncerta v Šiški pred štirimi leti, obenem pa je Klemen s svojo karizmo, pojavnostjo, zgodbami in glasbo resnično izvenserijski magnet za občinstvo.

Po beatboxovskem uvodu, ko je osrednji del večera z refrenom Ali Enovega komada V mestu nekaj dogaja (v katerem je leta 1994 nase prvič opozoril tudi Klemen) napovedala Anika Horvat, pa do konca koncerta, bi rapersko pobudo zlahka prevzeli kar obiskovalci. Zataknilo bi se le pri novih skladbah, v katerih pa se je spet potrdilo, da zna Klemen še vedno napisati komad, ki hitro obstane v ušesu, saj so se mu v refrenih pridužili tako rekoč intuitivno. V nasprotju s prejšnjim koncertom v Kinu Šiška, kjer mu je podlage krojil bend, se je tokrat odločil za klasičen raperski pristop z DJ SSF-jem za gramofoni, za popolno hiphopersko izkušnjo pa so s plesnim vložkom poskrbeli še breakdancerji in številni featuringi Klemnovih nekdanjih in sedanjih raperskih sodelavcev. Prednjačila sta Ballau in King, tiste z malo daljšim spominom pa je navdušila raperska vrnitev Mateja Jovana in Jureta Koširja, s katerima je Klemen v kolektivu Pasji Kartel sredi devetdesetih na noge (so)postavljal slovenski rap. Ni manjkalo takšnih in drugačnih retrospektivnih dokumentov, med drugim denimo posnetek Klemnovega rapa z njegovo sestro iz osemdesetih, ki so celotnemu večeru nadeli še bolj oseben pečat.

Čeprav se je preoblekel večkrat kot kakšna Taylor Swift ali Katy Perry, na oder pripeljal fička, gusarsko barko in pol svojih prijateljev, pa vse skupaj ni zasenčilo glasbe, ki je imela prvo in zadnjo besedo. Ja, potrdilo se je, da je po dvajsetih letih še vedno v izvrstni formi, da ima šovmenstvo tako rekoč v krvi in da bržkone še ni rekel zadnje besede. Pravzaprav se zdi, da je pri pravkar dopolnjenih štiridesetih začel novo poglavje.