Cena za evropsko brezbrižnost

Razprave o migracijah so v Evropi dosegle skrb zbujajoče razsežnosti. Začelo se je z označbo vseh z migranti. Ta označba zabriše razliko med ljudmi, ki bežijo pred revščino oziroma iz ekonomskih razlogov, in ljudmi, ki bežijo pred vojno, torej iz političnih razlogov. Za razliko od ekonomskih migrantov imajo ljudje, ki bežijo pred zatiranjem, terorjem in pokoli, neodtujljivo pravico do azila, na podlagi česar jim mora mednarodna skupnost zagotoviti streho nad glavo, je za Project Syndicate napisal filozof Bernard-Henri Lévy.

Prav tako ni res, da je večina pribežnikov ekonomskih migrantov, saj 80 odstotkov beguncev prihaja iz Sirije, Eritreje in Afganistana zaradi despotizma, terorja in verskih skrajnežev. Zaradi tega mednarodno pravo zahteva, da je treba vsakega prosilca za azil preveriti posebej, ne kolektivno. Res tudi ni, da ljudje bežijo le iz tistih arabskih držav, ki jih bombardirajo zahodne sile. Res je, da večina pribežnikov prihaja iz Sirije, a veliko jih je tudi iz Eritreje, ki je zahodne sile ne bombardirajo, piše Bernard-Henri Lévy.

Na podlagi šokantnih posnetkov pribežnikov, ki plezajo čez ograje in skušajo v Calaisu skočiti na vlak v Veliko Britanijo, se širi prepričanje, da »trdnjavo Evropo« napadajo barbari. To je po filozofovih besedah napačno iz dveh razlogov. Prvi je, da Evropa zdaleč ni prvi cilj migrantov. V Turčijo je recimo zbežalo skoraj dva milijona beguncev, en milijon jih je zbežalo v Libanon, ki ima 3,5 milijona prebivalcev. V Jordanijo s 6,5 milijona prebivalci je pribežalo skoraj 700 tisoč Sircev. Evropa je v svoji združeni sebičnosti najprej nameravala sprejeti 40 tisoč prosilcev za Azil, zdaj je evropska komisija pripravila predlog za porazdelitev še 120 tisoč beguncev, ki so se zatekli v Grčijo, Italijo in na Madžarsko.

Drugič: begunci, ki so prišli v Nemčijo, Francijo, skandinavske države, Veliko Britanijo ali Madžarsko, »niso sovražniki, ki so nas prišli uničiti ali izkoriščati evropske davkoplačevalce«. To so ljudje, ki želijo živeti v svobodi, so ljubitelji naše obljubljene dežele, našega socialnega modela, naših vrednot, poudarja Bernard-Henri Lévy. Ti ljudje vzklikajo »Evropa, Evropa«, enako kot so milijoni Evropejcev, ki so se odselili v ZDA, pred sto leti ob prihodu na Ellis Island peli »America the Beautiful«.

Evropa, zaskrbljena zaradi svoje ksenofobije in dvomov vase, je svojim vrednotam obrnila hrbet. Pozabila je, kaj je. »Ne zvoni samo migrantom, ampak tudi Evropi, saj se njena humanistična dediščina ruši pred našimi očmi,« zaključuje Bernard-Henri Lévy.

Amy Goodman and Denis Moynihan pa na portalu Truthdig opozarjata, da orožje, ki ga prodajajo tudi Nemci in Francozi, ubija v državah, iz katerih bežijo ljudje. Po podatkih inštituta Stockholm International Peace Research Institute (SIPRI) je pet največjih izvoznikov orožja ZDA, Rusija, Kitajska, Nemčija in Francija. Med petimi največjimi prejemniki tega orožja sta zaveznici ZDA Savdska Arabija in Združeni arabski emirati, ki sta po več poročilih veliki podpornici Islamske države, ki sodeluje v državljanski vojni v Siriji in Iraku. Rusija se je pravkar odločila pomagati sirskemu režimu, Velika Britanija je del koalicije sil, ki izvajajo napade v Siriji, Francija se namerava tej koaliciji pridružiti.

»Na Bližnjem vzhodu je več orožja kot kruha,« pravi poslanka nemškega parlamenta Annette Groth. »Spomnim se pogovora z veleposlanikom ene od držav s tega območja pred približno tremi leti. Pogledal nas je in rekel: 'Čas je, da Zahod pobere orožje, ki nam ga je dobavil.« To je zelo res in zelo enostavno,« pravi nemška poslanka.