Tolminski incident

Proslave so navadno srečanja, ki na udeležence delujejo pomirjujoče. To sta verjetno pričakovala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik parlamenta Milan Brglez, ko ju je sredi avgusta tolminski župan Uroš Brežan povabil na slovesnost državnega pomena, na praznovanje 86. obletnice dneva vrnitve Primorske k matični domovini s politično korektnim naslovom »Presežemo zgodovinske in ideološke delitve«.

A že slavnostni prihod predsednika republike na mesto slovesnosti, kjer ga je skupina Tolminčanov pričakala z glasnimi žvižgi, je napovedoval bolj razgibano popoldne.

Še bolj nepričakovano je izzvenel sicer korekten slavnostni govor Milana Brgleza. Žvižgi in prepevanje vstajniških pesmi (Grad gori, grof beži) so se začeli, še preden je Brglez uspel dovolj jasno poudariti izjemno upornost primorskega značaja. Predsednik parlamenta je nato moral za vsakim prebranim odstavkom počakati, da žvižgačem pojenja sapa. Proti koncu govora se je zbudil še drugi del publike, ki je žvižgačem oponiral z glasnim ploskanjem, tako da se je proslava, na kateri bi morale biti delitve presežene, spremenila v neke vrste »nogometno« tekmo nasprotnikov in podpornikov Brglezovega nagovora.

Odgovornost za incident je po proslavi prevzelo gibanje za aktivno državljanstvo Puntarji. Špela Mlakar iz omenjenega gibanja pojasnjuje, da so protestirali proti političnim zlorabam državnih proslav: »Mesece prej smo se na organizatorje proslave obrnili s prošnjo, naj bo slavnostni govornik na prireditvi oseba, ki ni aktivni politik, ki je pomembna za Primorsko, ali oseba, ki je nekoč sodelovala v teh bojih,« pravi. Po njenem prepričanju se je s tem stališčem strinjala tudi večina borcev – omenja, da se tretjina praporščakov po prireditvi zato tudi ni priklonila prvi vrsti na proslavi, kar je sicer običaj. Na očitek, da so motili proslavo, pa odgovarja, da so motili zgolj Brgleza, katerega govor je bil sicer odličen »in nas je še spodbujal k uporu«.

V Brglezovem kabinetu odgovarjajo, da je bil uradni organizator in gostitelj proslave občina Tolmin, ki je Brgleza tudi uradno povabila, tako da sam na svojo vlogo ni mogel vplivati, čeprav je vedel za željo Puntarjev.

V občini Tolmin pa nam je podžupanja Martina Kenda, sicer pristojna za družbene dejavnosti, odgovorila, da so bili tudi na občini seznanjeni z zahtevami, naj na proslavi govori nekdo, ki ni aktiven politik. Vendar pa naj bi se v organizacijskem odboru vseeno odločili, da na prireditev povabijo državni vrh, predvsem zato, ker je šlo za državno proslavo. Pa tudi zato, »ker je Tolmin tako daleč od centra, da nas državni politiki zelo redko obiščejo«.