Politika brezbrižnosti

Poslanec in podpredsednik Nove Slovenije Matej Tonin trdi, da je treba v Sloveniji narediti tak sistem, »da se bo splačalo delati«. V ponedeljek je bil z drugimi najvišjimi predstavniki NSi na Dolenjskem, kjer so ga »številni« opozarjali, da »so socialne podpore tako visoke, poleg tega pa še nekoliko dodatka pri delu na črno, in ljudje si izračunajo, da ni računice,« je povedal v oddaji Studio City na Televiziji Slovenija.

Rešitev je po njegovem v tem, da se minimalna neto plača, ki zdaj znaša malo več kot 600 evrov mesečno, zviša za petdeset evrov. Temu nihče ne more oporekati. Težava je v tem, da Tonin predlaga, naj minimalna bruto plača ostane enaka, kar bi pomenilo manjše prihodke države. Poslanec to zavrača z argumentom, da bi bila zaposlenost višja, saj bi višja neto plača ljudem sporočila, da se »splača« delati, namesto da so zadovoljni s socialnimi podporami.

V tem je največja težava Toninovih pojasnil. Ljudem ni mogoče očitati, da ostajajo brezposelni zato, ker imajo glede delodajalcev prevelika pričakovanja. Minimalna plača se je od začetka krize povečala precej bolj kot socialni transferji, a je danes brezposelnih vseeno skoraj dvakrat toliko kot leta 2009. Večina tistih, ki v zadnjem času zapustijo zavod za zaposlovanje, se zadovolji z negotovimi oblikami zaposlitve.

Minimalna plača znaša okoli šeststo evrov na mesec, denarna socialna pomoč pa 270 evrov na mesec. Pod pragom tveganja rev-

ščine, ki je zelo blizu znesku minimalne plače, živijo štirje odstotki zaposlenih oseb in skoraj polovica brezposelnih. Tonin dodaja, da imajo brezposelni še »brezplačno malico v šoli, brezplačen vrtec in še nekatere druge otroške doklade«. Vendar te stvari ne zvišujejo življenjskega standarda brezposelnih glede na standard zaposlenih. Statistični urad je ta teden sporočil, da med osebami, ki prejemajo več kot 600 evrov na mesec, četrtina pravi, da težko ali zelo težko preživijo s svojimi dohodki. Med tistimi z manj kot 600 evri pa svoje življenje kot težko ali zelo težko opisujeta dve tretjini.

Sociolog Srečo Dragoš opozarja, da v Sloveniji neoliberalna družbena teorija že dolgo ni stvar manjših političnih strank, kot je Nova Slovenija. Dragoš pri tem omenja levosredinsko vlado Boruta Pahorja. V njej je minister za delo Ivan Svetlik ob spreminjanju socialne zakonodaje ugotovil, da bi denarna socialna pomoč morala znašati 385 evrov, saj človek v Sloveniji za življenje potrebuje vsaj toliko. Ker pa je bil Svetlik prepričan, da je ta znesek preblizu znesku minimalne plače, ga je znižal.

»Cilj socialne politike je lahko le zmanjševanje revščine,« trdi profesor na ljubljanski fakulteti za socialno delo. »Pri nas nimamo socialne politike, ampak politiko, ki si želi neenakosti in je do revščine brezbrižna.«

Podatki, ki jih je ta teden objavil statistični urad, kažejo, da število revnih ostaja enako kot leto prej, neenakost pa se je povečala.