Brez pomoči

Božidara Sarčadžieva z bolgarskega veleposlaništva v Ljubljani je za Televizijo Slovenija povedala, da bolgarski delavci niso izkoriščani samo pri nas, vendar le tu državni organi naredijo premalo, da bi ustavili delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Tako kot Bolgari tudi drugi tuji delavci v Sloveniji privolijo v večje izkoriščanje kot stalni prebivalci, ker so slabše obveščeni in ker bi jim bilo v domovini še slabše. Ker Slovenija zanje ne naredi dovolj, so prepuščeni delodajalcem, ki jim zakonodaja pri obravnavanju delavcev ne pomeni veliko.

Do prejšnje srede je stiske blažila Info točka za tujce v središču Ljubljane, ki jo je z evropskim denarjem vodil zavod za zaposlovanje. Delavce, katerih pravice so bile najhuje kršene, so usmerili v peto nadstropje sindikalne centrale na Dalmatinovi, kjer je pisarna migrantske svetovalnice. Obe, Info točka in migrantska svetovalnica, sta se financirali z evropskim denarjem v okviru projekta, ki se je iztekel v sredo. Ker vlada ni našla novih sredstev, se je Info točka zaprla, migrantska svetovalnica pa si je z denarjem Zveze svobodnih sindikatov obstoj podaljšala do konca leta.

Svetovalnica za migrante je že pet let ves čas polna izmučenih tujcev, ki v rokah držijo papirje, s katerimi bi morda lahko dokazali, da jim slovenski delodajalci niso plačevali plač, zdravstvenih in socialnovarstvenih prispevkov, bolniških nadomestil … Goran Zrnić, Marko Tanasić in drugi sodelavci migrantske pisarne so za številne tujce v Sloveniji daleč najboljša možnost, da si zagotovijo pravice. Odkar so začeli, so do potankosti spoznali slovensko zakonodajo, način dela slovenskih uradnikov in številne inovativne načine, na katere so delodajalci izkoriščali tuje delavce. Tudi zaradi njih je slovenska zakonodaja do tujih delavcev prijaznejša kot pred leti.

Ampak njihove izkušnje pravijo tudi, da številni delodajalci zakonodaje preprosto ne upoštevajo. Kaj bodo odslej naredili delavci v teh primerih? Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov napoveduje, da bo tako kot pred vzpostavitvijo Info točke in svetovalnice, »ko ’gazde’ niso dobivali prav nobenih klicev od zoprnih zagovornikov pravic migrantov, ampak so delavske pravice pač prevedli v svojo valuto«.

Lukić trdi, da bi država našla denar, če bi ga iskala. Novih sredstev namreč ni, čeprav je bil vseskozi natančno znan datum, ko bodo potrebna, čeprav se je nekaj let pripravljal nov program kohezijske politike, kjer bi ta sredstva lahko našli, in čeprav obstaja Sklad za azil, migracije in vključevanje.

»Delovanje Info točke za tujce tudi sami ocenjujemo kot pozitivno,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, »zato intenzivno pripravljamo nove programe in želimo, da bi jih čim več lahko razpisali že v letošnjem letu.«

Če oziroma dokler programov ne bodo pripravili, se bodo morali tuji delavci obrniti neposredno na državne organe.