Demokratični proračun

V eni od mariborskih mestnih četrti, v Radvanju, občani odločajo, kako porabiti sto tisoč evrov iz občinskega proračuna. Ena izmed zamisli, ki imajo za zdaj največjo podporo, je pobuda za gradnjo večnamenske dvorane. Sledi predlog za ureditev kolesarskih stez in pločnika. Precej priljubljen je tudi predlog za postavitev turističnega spletnega portala. In pobuda za oživitev krajevne fontane, po kateri, čeprav stoji že precej let, voda iz mariborskega vodovoda še ni tekla.

Matic Primc, član pobude Odločaj o mestu pravi, da je zamisel o t. i. participativnem proračunu vzniknila ob vstajah leta 2012. V Mariboru je po vstajah Iniciativa mestni zbor začela vsakih štirinajst dni sklicevati zbore samoorganiziranih mestnih skupnosti: »Na teh zborih smo zaznali veliko pritožb na račun mestne oblasti, ki je po mnenju mnogih delala po svoje. Imeli smo primer občana, ki je pokazal 32 let staro in še vedno neuspešno vlogo za ureditev prehoda za pešce čez cesto pri šoli.«

Tako je Iniciativa mestni zbor februarja letos županu Maribora Andreju Fištravcu oddala pobudo za uvedbo participativnega proračuna, ki jo je podpisalo 4000 občanov. Podlage oziroma model postopkov in spletno podporo jim je podarilo mesto Reykjavík, spletno stran pa je zagotovilo Društvo za podporo radiu Marš. V prvi fazi, ki traja mesec dni, do konca oktobra, naj bi občani pripravili predloge. Posebna občinska komisija jih bo nato ovrednotila, izločila negativne ali nezakonite zamisli, nato bo imel vsak občan Radvanja 22. novembra pravico na glasovanju izbrati pet projektov, občina pa se je zavezala, da bo izbrane projekte uresničila.

Poleg nevladnih organizacij in občine Maribor pri projektu sodelujeta še vladna služba za lokalno samoupravo in Skupnost občin Slovenije. Generalna sekretarka skupnosti Jasmina Vidmar pravi, da so se podobne pobude pojavile tudi v drugih, manjših krajih v Sloveniji, ki poskušajo v načrtovanje proračunov po novem dejavneje vključiti občane, recimo v Šentrupertu. A je Maribor zaradi zavez mesta »testni« primer, ki ga nameravajo, če bo uspešen, razširiti po drugih krajih. »Tako se vsi občani učimo upoštevati tudi potrebe drugih in ne samo svojih,« pravi Vidmarjeva.

Zamisel o participativnem proračunu je sicer precej »logična« in ob pomoči spleta danes tudi razmeroma preprosto izvedljiva. »Kdo najbolje ve, kaj v svojem kraju potrebujemo? Občani ali neki uradnik v mestni občini ali funkcionar v vladi, ki morda v našem kraju niti nikoli ni bil?« razlaga Primc.

V Sloveniji, ki naj bi imela tradicijo samoupravljanja, pa so bile potrebne vstaje, da je bil v Mariboru leta 2015 zagnan vsaj pilotni projekt. Očitno zato – kot je ob omembi zamisli leta 2013 nekdanji finančni minister Janez Šušteršič –, ker pomeni participativni proračun oživljanje socializma in domnevno korak nazaj.