Iskanje samega sebe in zanašanje na samozadostnost

Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega bo 8. oktobra ob 20.00 premiera dramske pesnitve Peer Gynt, norveškega dramatika Henrika Ibsena, ki je nastala v koprodukciji s SSG iz Trsta. Uprizoritev v priredbi Žanine Mirčevske in režiji Eduarda Milerja, je mešanica resničnih dogodkov, prepletenih z avtobiografskimi elementi in pravljičnega sveta, polnega simbolov, ki ponujajo možnosti za različne interpretacije.

Mladi Peer živi sam z materjo, njuni dnevi so formalno revni, a polni divje ježe skozi domišljijske pokrajine, skozi zgodbe, bajke, pravljice, pesmi, privide…Peer odrašča v burnega, zahtevnega in zapeljivega sanjača. V njem se borita "dve duši": ena je prek sveta pravljic usmerjena k vsemu lepemu, etičnemu, drugi del njegove narave pa ga vleče v neznano, tvegano, skrivnostno.

Če je jedro in gonilo dramske pesnitve Gyntovo iskanje samega sebe in zanašanje na samozadostnost, ki naj se pokaže v samouresničitvi želja, potem je konec trezen in sorazmerno bridek. Njegova želja po nekakšnem uspehu in njegovo neumorno prepričanje v lastno izjemnost ga večkrat zavrtita v središče družbe, a vsakič spet tudi izvržeta. Na koncu življenja se Peer vrne v rodni kraj, kjer ga je ves čas čakala zvesta Solveig. .

Besedilo je večplastno in omogoča različne pristope, zato je tako priljubljeno, saj v njem vsak najde nekaj, kar ga zanima in kar bi izpostavil. Z vsebinskega vidika gre v besedilu za prikaz življenja Peera Gynta od mladosti do trenutka, ko smrt potrka na njegova vrata, on pa poskuša od nje "odkupiti" svojo dušo z dokazi o tem, da je bil nekaj posebnega in ne le navaden slehernik.

"Peer Gynt je eden od redkih dramskih likov, ki se jim enoglasno pripisuje značaj nepopravljivega egoista. Številni kritiki so označili dramo kot satiro na temo egoizma oz. kot epski spev o vsem, kar je slabega v človeški naravi. Tudi sam Ibsen je izjavil, da je hotel z besedilom skozi en sam lik pokazati vse slabosti Norvežanov, o katerih ni imel dobrega mišljenja. Peer je nepopravljiv fantast, laže in hkrati verjame, da je vse res, sanjarjenje spreminja v resnico. Iluzija je zanj resnica. Vprašanje, ali sploh vstopi v svet realnosti. Vse se dogaja v njegovi glavi, kjer nenehno raste in se sesuva gyntovski jaz," je v gledališkem listu zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Žanina Mirčevska.

V glavni vlogi bo nastopil Matej Puc, ob njem pa še Iva Krajnc, Primož Pirnat, Nina Rakovec, Domen Valič, Jure Kopušar in Vladimir Jurc. Prevod je delo Milana Jesiha, za scenografijo je poskrbel Branko Hojnik, za kostumografijo pa Jelena Proković.