Žurka za vse generacije

Že četrt stoletja ustvarjajo glasbo in verjetno si ob začetkih, ko so na srednješolskih koncertih preigravali priredbe, niso mogli predstavljati, da bodo pozneje na glasbeni poti naredili pravi »kvantni preskok«. Da bodo postali ena od osrednjih domačih sredinskih rokovskih zasedb in nekega dne brez težav napolnili našo največjo športno dvorano, ljubljanske Stožice. V njej so namreč pretekli petek praznovali petindvajsetletnico.

Koncert so tja prestavili, potem ko so sprva razprodali malo in nato še veliko dvorano Hale Tivoli. Tako je približno osemtisočglava množica ljubiteljev domačega rokenrola, ki se je z vseh koncev Slovenije zgrnila v prestolnico, dobila priložnost, da z Big Foot Mamo odžura in odpoje šestindvajset izbranih uspešnic.

Peterica bigfootov – Grega Skočir (vokal), Alen Steržaj (bas kitara), Daniel Gregorič (kitara), Zoran Čalić (kitara) in Jože Habula (bobni) – se je za jubilejni nastop, priložnosti primerno, okrepila s številni gosti, s katerimi so tako ali drugače sodelovali na dosedanji glasbeni poti. In teh ni bilo malo. Pot spominov so sicer začeli sami s hitom Črni tulipan, a že kmalu je na oder stopila prva gostja, ki je kot mlada in perspektivna pevka z njimi hodila na špile kot back vokalistka, in to ravno v času največje priljubljenosti zasedbe, ob izidu tretjega albuma Tretja dimenzija. Mednarodno uveljavljena operna pevka Irena Preda je začinila pesem Oklep, in čeprav je ni bilo ves čas najbolje slišati, verjetno zaradi začetnih tehničnih težav, smo ob njenem dramatičnem glasu vsaj za hip občutili mravljince po vsem telesu.

Potem se jim je pridružila Neža Buh - Neisha in ob klavirski spremljavi skupaj z njimi odpela skladbo Neki sladkega, uradno navijaško himno slovenske košarke Nove zmage pa so izvedli skupaj s frontmani drugih najvidnejših domačih rock skupin, s Tomijem Megličem iz Siddharte, Tokacem iz benda Dan D, Borutom Maroltom iz Nieta ter Tonetom Kregarjem in Jernejem Dirnbekom iz Mi2, s katerimi so se v preteklosti sicer bolj kot na odru družili v zaodrju.

Na koncertu se je predstavila tudi prvotna postava zasedbe, tista, ki jo je bilo slišati na prvem koncertu v šentviški gimnaziji. Andrej Kos, Robert Sršen in Zoran Jovanović - Jovo so odšpilali priredbo komada Should I Stay Or Should I Go. Malo nimfomanko je popestril njihov nekdanji kitarist in po mnenju mnogih pisec njihovih najboljših besedil Miha Guštin - Gušti. Ker gre na koncertih Big Foot Mame v prvi vrsti za žurko tipa »za vsakogar nekaj in za vse generacije«, pa ni presenetljivo, da je največjo evforijo v dvorani izzval skupen nastop s Fanti s Praprotna, dolgoletnimi pevci ansambla pokojnega Lojzeta Slaka. Kombinacija narodno-zabavne glasbe in rokenrola je povzročila skorajda obsedno stanje na odru in pod njim.

Nam pa je Big Foot Mama najlepše zvenela v baladah, kot je Led s severa, in prav to je občinstvo pospremilo z izrazitimi svetlobnimi učinki, denimo z v zrak dvignjenimi vžigalniki, fluorescenčnimi zapestnicami in svetilkami na telefonih, in tako poskrbelo, da pogleda na polno in bleščečo dvorano še dolgo ne bomo pozabili.