Samo bedaki in konji

Lipicanca 583 Favory Torysa I in 634 Favory Steaka XXVII sta odšla v novo službo. Čeprav ime slednjega sumljivo spominja na zrezek, zaposlitve nista našla v restavraciji, ampak v policiji. V ponedeljek sta pod budnim očesom televizijskih kamer oblekla policijski uniformi in se pustila odpeljati v službo v Mariboru, kjer bosta kot prva štajerska službena lipicanca Avstrijcem kazala osle.

Slovenski nacionalni simbol, na katerem sicer jezdijo tudi italijanski karabinjerji, je res vsestransko uporaben konj. Novinarju Useniku je za 24 ur policist konjenik povedal, da so lipicanci najboljši zastopniki za stike z javnostjo. Gre tudi za konje, ki se zelo navežejo na svojega jahača. Da velja tudi obratno, je dokazal drug konjenik policist, ki je v prispevku oddaje Svet svojega novega sodelavca kar vpričo novinarke in kamere poljubil na gobec. Oba moža v modrem sta bila tako nežno razpoložena do svojih novih sodelavcev, da bi, sploh glede na uspeh legendarne avstrijsko-italijanske nadaljevanke o policijskem službenem psu, veljalo razmisliti o domači nadaljevanki s policistom ter njegovim službenim lipicancem v glavnih vlogah.

Medtem ko je policija na konju, pa je Lipica precej bolj na tleh, vsaj kar se tiče turističnega vidika. Tako smo istega dne lipicance in direktorja Boštjana Bizjaka, ki trenutno drži roko tako nad lipiško kobilarno kot tamkajšnjim turizmom, videli še v prispevku Televizije Slovenija o tem, da je podjetje Lipica turizem vse bližje stečaju, saj nima denarja za poslovanje v zimski sezoni, ki je tako mrtva, da je tudi nadvse živa poletna ne more rešiti. Država, ki bi lahko pravočasno ukrepala, je bila doslej žal preveč zaposlena z igranjem pingponga med različnimi ministrstvi.

V Slovenski kroniki pa smo dan kasneje spremljali mis Slovenije Matejo Kociper, ki je obiskala vojake, da bi jim polepšala delovnik. Najlepša Slovenka, in s tem ne mislimo predsednika Pahorja, je ta dan počela vse, kar počnejo poklicni vojaki. Zjutraj je najprej telovadila, nato oblekla vojaško uniformo, prisostvovala dvigu zastave, se pripravljala na taktično vajo, spoznavala protioklepno orožje, vadila vstopanje v oklepno vozilo in izstopanje iz njega, jedla v menzi, s puško merila v kamero, streljala ... Čakajte, streljala! Kaj niso ravno misice tiste, ki se zavzemajo za mir na svetu?!

Naša mis sicer razglaša, da jo zanima človekoljubni vidik delovanja vojske, a vseeno ne omahuje, ko gre za streljačino. Po koncu akcije je bila sicer vidno izčrpana, vojaki pa nad njo navdušeni, ker hitro dojema zadeve in se trudi, tako da je po njihovem mnenju absolutno primerna za vojsko. Če ji spodleti med lepoticami, ki si želijo mir na svetu, bo zanjo vedno prostor pri vojakih, ki morajo za mir na svetu trdo streljati.