Ne razumejo

Na povabilo finančnega ministra Dušana Mramorja so spomladi Slovenijo obiskali uslužbenci mednarodnega denarnega sklada (MDS) in na začetku oktobra objavili poročilo o tem, kje bi lahko Slovenija varčevala. Na njihova priporočila glede šolstva se je odzval Pedagoški inštitut. MDS naj bi sistem šolstva obravnaval zgolj z vidika učinkovitosti, zanemarja pa uspešnost doseganja izobraževalnih ciljev ter pravičnost.

Pravzaprav bi se prvo vprašanje moralo glasiti, zakaj se je Mramor letos odločil za dodatno pomoč MDS, saj so ugotovitve povsem enake njihovim rednim letnim pregledom. Tako na primer spet svetujejo, naj Slovenija poveča razmerje med številom učencev in učiteljev, ki je zdaj 14 proti ena. Priznavajo, da je razmerje primerljivo z drugimi državami, vendar se v Sloveniji glede tega šole zelo razlikujejo, saj na nekaterih območjih število prebivalcev upada. Zato bi bilo po mnenju ocenjevalcev MDS treba manjše šole združiti ter povečati število učencev v razredih. »Slovenski šolski sistem je specifičen v svoji geografski razpršenosti (razmeroma majhnih) šol, kar vsekakor pripomore k družbenemu ohranjanju in razvoju določenih odrinjenih geografskih območij,« odgovarja Pedagoški inštitut.

Še en predlog MDS je, da je treba povečati neposredno pedagoško obremenitev učiteljev, ki zdaj znaša 22 ur na teden. S tem očitkom se učitelji pogosto srečujejo, čeprav v resnici tedensko delajo okoli 50 ur, kot sta ugotovila Janez Krek in Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete. Zadnji predlog MDS glede slovenskega šolstva pa je, naj se zaostrijo pogoji za vstop na fakultete ter omeji dostop študentov do socialnih pravic, kot so šolnine ter subvencioniran prevoz in prehrana. S tem naj bi se skrajšala povprečna doba študija, ki naj bi bila zdaj posledica lagodnega študentskega življenja. O tem, da študenti s podaljševanjem študija odlagajo vstop na kruti trg delovne sile, v poročilu ni govora.

Verjetno je glavna pomanjkljivost poročila, da ne razpravlja niti o razlogih za stanje, kakršnega imamo, niti o potencialnih posledicah sprememb. Po njihovem je vsak primer, kjer se morda kaže, da je država v primerjavi z drugimi dražja, zgolj posledica neracionalnosti in brezbrižnega odnosa do javnega denarja. In če bi zgolj strogo odpravljali neracionalnosti, potem ne moremo narediti škode, kajne?

Zaradi nepremišljenosti poročila smo lahko veseli, da bo obisk ocenjevalcev MDS v Sloveniji verjetno ostal brez resnih posledic. Kljub žaru, ki ga ob krčenju stroškov kaže finančni minister Dušan Mramor, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brnčič poročilu ne pripisuje veljave. V prvem odzivu nanj je navedla enake ugovore kot Pedagoški inštitut: da je treba upoštevati »geografsko razpršenost in umeščenost šol, lokalno pomembnost šol in hkrati tudi nov generacijski prirast«.

Dodala je, da so nasveti MDS le priporočila – in kot takšna jih tudi jemljejo.