Večvredni begunec

Prejšnji teden so evropski poslanci s tesno večino (285 proti 281) izglasovali nezavezujoče priporočilo državam članicam EU, naj opustijo vse kazenske postopke proti Edwardu Snowdnu, ki je razkril, da ameriška agencija za nacionalno varnost zlorablja osebne podatke, in naj mu omogočijo varstvo (azil) in preprečijo izročitev ZDA. ZDA Snowdna vidijo kot nekoga, ki je ogrozil njihovo nacionalno varnost, ne glede na to, da je razkril nečedne posle oblasti. Evropski poslanci prav zato državam članicam EU predlagajo, naj prepoznajo tisto drugo dimenzijo Snowdnovega razkritja, naj mu dodelijo status žvižgača in ga prepoznajo kot »mednarodnega borca za človekove pravice«.

Snowden, ki zdaj uživa (začasni) azil v Rusiji, je pred časom številne evropske države že zaprosil za zatočišče, a so njegovo prošnjo vse po vrsti zavrnile, saj bi po veljavnih pravilih igre za mednarodno varstvo v državah članicah moral najprej vstopiti na ozemlje posamezne države in bi šele nato lahko vložil prošnjo za azil … Šlo je za elegantno rešitev, s katero so si evropske države umile roke. Nekatere evropske države so celo zapirale zračni prostor za letalo, s katerim naj bi bil Snowden potoval v Rusijo.

Priporočilo državam članicam EU se zato zdi hvalevredno. Snowden ga je razumel, »ne kot udarec za ameriško administracijo, pač pa kot ponujeno roko prijateljev. Kot možnost za korak naprej.« Evropski parlament državam članicam predlaga, naj ne bodo tehnokratske, črkobralske, formalistične, naj pogledajo prek tega, ker gre za večjo stvar, za človeka izjemnega pomena za varstvo osebnih podatkov.

Prav, a hkrati gre vendarle za neiskreno potezo. Še posebej, ker prihaja v času, ko na stotisoče (neevropskih) beguncev prihaja na meje držav članic z željo, da bi dobili zatočišče. Da zaživijo človeka vredno življenje. Zanje naj še naprej veljajo strožja pravila kot za Snowdna? Ker ne gre za zahodnjake? Ker ne gre za ljudi velikega pomena za »širšo sliko«? Države članice, ki jih v evropskem parlamentu predstavljajo ti poslanci, medtem na mejah postavljajo žičnate ograje, s katerimi naj bi zunaj meja zadržale vse (druge) begunce oziroma prosilce za azil.

Odločitev o azilu pa je hkrati dober kazalec delitve evropskih poslancev (poslanskih skupin) na tiste, ki menijo, da ima pravica do zasebnosti prednost pred pravico do (domnevne) varnosti, in one, ki menijo, da bi se pravica do zasebnosti morala umikati pravici do varnosti, kadar in kolikor je to pač »potrebno«. Slovenski evropski poslanci so glede posebnih pravic za Snowdna glasovali pričakovano, v skladu s tokrat zelo jasno izraženo ločnico med evropsko desnico in levico. Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin iz SDS, Lojze Peterle (NSi) in Franc Bogovič (SLS) so glasovali proti Snowdnu. Oziroma za varnost. Tanja Fajon (SD), Igor Šoltes (Verjamem) in Ivo Vajgl (Desus) pa so glasovali za Snowdna. Oziroma za zasebnost.