Ukinimo parlamentarni program

Leta 2005, ko je prvič vladal Janez Janša, je poslanec njegove stranke Branko Grims dejal, da Slovenija potrebuje televizijski program, ki bo ljudem omogočal preverjanje, ali jih novinarji pravilno obveščajo. V zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je napisal Grims, je zato zapovedano, da ta javni zavod oddaja tudi program, namenjen prenosom in posnetkom sej v državnem zboru ter »celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju«. Kritiki so že takrat opozarjali, da gre za predrag projekt glede na pričakovano število gledalcev.

Tretji program Televizije Slovenija nikoli ni bil zgolj parlamentarni, ampak so na sporedu redno tudi informativne vsebine. Od začetka leta 2007 do lani ga je vodila Ljerka Bizilj, ki je nato postala direktorica TV Slovenija. Predvsem zadnja leta je bila deležna očitkov, da je program naklonjen desnici, saj so z Janšo na njem opravili veliko več intervjujev kot z drugimi najbolj izpostavljenimi politiki. Predvajali so tudi vsebine, ki nimajo nič s politiko, kot so dirke formule 1, in letos je vodstvo TV Slovenija na ta program s prvega prestavilo informativni oddaji Točka preloma in Odkrito. Nekateri programski svetniki RTVS so zato pred dobrim mesecem predlagali, naj vodstvo RTVS vpraša poslance, kakšne vsebine so lahko na tretjem programu. »To je za RTVS zgolj breme, ki ga plačujejo davkoplačevalci,« je dejala svetnica Brankica Petković. Vendar v programskem svetu večino sestavljajo svetniki, ki so jih imenovale desne parlamentarne stranke, zato so predlog zavrnili.

Domen Savič, vodja projekta Dajmo medije v medije, se je javno vprašal, kako se sploh ugotavlja, ali tretji program deluje v skladu z zakonom o RTV. Izkazalo se je, da se ne ugotavlja. Ministrstvo za kulturo in agencijo za komunikacijska omrežja in storitve zanima zgolj, ali medij deluje v skladu z zakonom o medijih, ki predpisuje na primer, koliko vsebin lastne produkcije je treba predvajati.

V večini evropskih držav se razprave iz parlamentov sicer snemajo in predvajajo, vendar samo pri nas strošek tega nosi televizijska hiša in ne parlament. Naša ureditev je nesmiselna, saj imajo željo po takem programu predvsem poslanci, ki se radi gledajo na televiziji. Poleg parlamentarnih sej pa lahko vse drugo, kar zdaj ponuja tretji program, predvajata tudi prvi in drugi.

Gledanost TVS3 je več kot petnajstkrat manjša od gledanosti TVS1. Stroški tretjega programa znašajo od 400 tisoč do 550 tisoč evrov na leto, je povedala Ljerka Bizilj Andreji Gregorič, ki je o TVS3 lani na ljubljanski Fakulteti za družbene vede napisala magistrsko nalogo.

Če je vseeno, kako deluje program, je potem tudi vseeno, ali sploh obstaja? »Nikakor ne,« je odgovorila tiskovna predstavnica ministrstva za kulturo Alenka Štrukelj in navedla zakon o RTVS. Vendar ni znala navesti, ali bi bil ob ukinitvi kdorkoli deležen kakršnihkoli sankcij. Predlog, da se program ukine, je očitno edini način, da sprožimo razpravo o tem, kaj sploh nalaga zakon. Ampak morda je najbolje, da se prav zares ukine.