20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
Za mrtve volivce gre!
Kaj narediti z volivci, ki umrejo pred dnem glasovanja
Aleš Primc si želi »pošten družinski referendum«
© Borut Krajnc
Koalicija Za otroke gre!, pobudniki referenduma proti pravicam za istospolno umerjene, so na državno volilno komisijo naslovili zahtevo, da se zavrnitveni kvorum, ki je predpogoj za zavrnitev zakona na referendumu, po glasovanju določi na novo. Da je edino pošteno, da se od zahtevanega kvoruma odšteje vse tiste volivce, ki so imeli volilno pravico, pa je niso mogli izkoristiti, ker so pred dnem glasovanja umrli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 11. 2015 | Mladina 47 | Politika
Aleš Primc si želi »pošten družinski referendum«
© Borut Krajnc
Koalicija Za otroke gre!, pobudniki referenduma proti pravicam za istospolno umerjene, so na državno volilno komisijo naslovili zahtevo, da se zavrnitveni kvorum, ki je predpogoj za zavrnitev zakona na referendumu, po glasovanju določi na novo. Da je edino pošteno, da se od zahtevanega kvoruma odšteje vse tiste volivce, ki so imeli volilno pravico, pa je niso mogli izkoristiti, ker so pred dnem glasovanja umrli.
Državna volilna komisija je o tem odločala v četrtek, po zaključku redakcije, mi pa smo se obrnili na predstojnika katedre za ustavno pravo in predavatelja pri predmetu volilno in parlamentarno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Sašo Zagorca.
Pojasnjuje, da zakonodaja ne predvideva jasne rešitve in da gre nedvomno za omejitev volilne pravice, »vprašanje pa je, ali obstajajo dopustni razlogi, da se pravica do referenduma v tem delu za kanček omeji«. S tem se odpira vrsta vprašanj, na katera bo težko najti hitre odgovore, vsekakor pa bo po njegovem mnenju treba to vprašanje v prihodnje urediti z zakonom.
Morebitni način rešitve ponujajo določbe o ustavno-revizijskem referendumu. Tam velja, da se kvorum določi in objavi na dan, ko se potrdijo volilni imeniki, najkasneje 9. dan pred dnem glasovanja. To pa je v primeru zavrnitvenega referenduma vselej v malenkostno škodo pobudnikov referenduma.
Po mnenju Zagorca bi bila vseeno najbolj ustrezna odločitev, da se smiselno uporabi pravilo kot za ustavno-revizijski referendum, na kar napotuje že predlanska sprememba ustave. Dopušča pa možnost, da bi – a šele po intervenciji ustavnega sodišča – izvedli preštevanje umrlih volivcev do dneva predčasnega glasovanja zgolj v primeru, če bi ustavno sodišče ocenilo, da vezava kvoruma na dan potrditve volilnih imenikov pretirano posega v pravico do referenduma in če bi bil rezultat tako tesen, da bi vzbujal dvom o izpolnitvi kvoruma. Če rezultat ne bo tesen, po mnenju Zagorca pobudniki referenduma niti na ustavnem sodišču ne bi izpolnili pravnega interesa za presojo ustavnosti zakona ali veljavnosti referenduma.
Po podatkih statističnega urada je lani decembra v Sloveniji umrlo 1686 ljudi; podatki za zadnjih pet let od tega ne odstopajo veliko. V 15 dneh (toliko prej se izdelajo volilni imeniki) letošnjega decembra naj bi v skladu s statistiko torej umrlo okoli 843 volivcev. Glede na število volilnih upravičencev na zadnjem glasovanju, na lanskoletnih volitvah v državni zbor, bi se torej kvorum potrebnega števila glasov proti zakonu od objave volilnega imenika do dneva glasovanja po grobem izračunu znižal za okoli 170 (od približno 343.000 potrebnih zavrnitvenih glasov).
Na prvem in doslej edinem referendumu, kjer je bilo za zavrnitev zakona zahtevanih 20 odstotkov glasov vseh volilnih upravičencev proti (referendum o arhivih), je pobudnikom referenduma in nasprotnikom zakona zmanjkalo 209.199 glasov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.