Izgubljena TV Slovenija

Otroška informativna oddaja Infodrom, ki jo Televizija Slovenija predvaja od oktobra 2012, je na sporedu prve štiri dni v tednu, povzetek oddaj pa v petek oziroma soboto dopoldne. Od januarja bo vsak teden le še ena oddaja, je odločila direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj. »Vsem ustvarjalcem oddaje je iskreno žal, saj so otroci oddajo dobro sprejeli, njene vsebine pa učitelji zelo radi uporabljajo kot dodaten učni pripomoček,« pravi urednica Infodroma Janja Lakner Anžin.

Ljerka Bizilj oddajo krči, ker je »najmanj gledana ravno med mladimi« in ker »oddaje ne sestavljajo in ne vodijo mladostniki, ampak odrasli sodelavci«. Minuta Infodroma stane enako kot minuta TV Dnevnika, RTV Slovenija pa varčuje, je dodala in svetovala: »Če bo ekipa uspela oddajo popestriti in jo mladostnikom bolj približati, bomo o oddaji ponovno premislili, seveda ne na račun neke druge oddaje oziroma programa.«

Tanja Oblak Črnič, profesorica komunikologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede, trdi, da pojasnilo Ljerke Bizilj »kaže na izgubo slehernega vsebinskega kompasa in odsotnost dolgoročnih strategij«. Gledanost Infodroma ni slaba. Res jo je gledalo več starejših kot otrok, a to ne pomeni, da je slaba. Profesorica pojasnjuje, da so otroci in mladi »zahtevnejše in težje dosegljivo občinstvo, ki ga je predvsem treba vztrajno in trajno nagovarjati, ga vzgajati in bodriti skozi čas na način, da mu navajenost na vsebino trajno zleze pod kožo do te mere, da postane samoumevna potreba in užitek«.

»Oddaje res ne pripravljajo otroci,« pravi Janja Lakner Anžin, »zato pa v njej nastopajo v prispevkih ter kot otroški poročevalci.« Če bi jo v celoti ustvarjali otroci, bi bila to povsem drugačna oddaja. Zagotovo ne bi imela vsebin, ki jih po mnenju strokovnjakov ustvarjajo tako dobro. V oddaji namreč veliko dela posvetijo prispevkom, v katerih na preprost način in z uporabo grafike osvetlijo ozadja aktualnih družbenih in političnih dogajanj, razlagajo pojave in pojme, kot sta pokojninski sistem ali korupcija, ter podirajo tabuje, na primer tabu smrti ali samopoškodovanja.

Tanja Oblak Črnič poudarja, da pri delovanju javnega medija ne sme prevladovati načelo »ponujamo občinstvu, kar želi«, temveč mora biti vodilo kulturna in družbena odgovornost do javnosti, državljanov in državljank, manjšin in drugače diskriminiranih. To velja tudi za otroški program. »Otrokom kot občutljivejšemu delu občinstev ne ponujamo tistega, kar želijo, pač pa to, za kar verjamemo, da je nujno in na dolgi rok smotrno za njihovo lastno presojanje, odločanje, izbiranje in razumevanje kompleksnosti sveta, v katerem odraščajo. Infodrom je v kratko odmerjenem času, ki mu je dnevno namenjen, vlogo kulturne in družbene odgovornosti opravljal več kot zgledno,« poudarja profesorica.

Zato je prepričana, da je vodstvo RTV izgubljeno ali pa ne ve, kam vodi pot, po kateri hodi. »Namesto da bi svoja občinstva soočali z mejami lastnih okusov, se raje prilagajajo zelo nizkemu skupnemu imenovalcu.«