Vzpon skrajne desnice

Trije nemški ekonomisti, Manuel Funke, Moritz Schularick in Christoph Trebesch, so minuli teden objavili izsledke analize – vpliva finančnih kriz na vzpon skrajne desnice. Analizirali so več kot 100 večjih finančnih kriz in njihov učinek na več kot 800 volitev v 20 razvitih državah, od leta 1870 naprej. In seveda ugotovili, z veliko statistično verjetnostjo, da so finančne krize pravi agar za desničarske ideje.

»Naša glavna ugotovitev je bila, da pride v politiki do ostrega zasuka na desno,« so zapisali. V povprečju naj bi se v prvih petih letih po krizi skrajnim desničarjem podpora povečala za kar 30 odstotkov. Najvišje skoke v višino naj bi skrajna desnica v zadnjih 150 letih doživela v dveh trenutkih, kaže statistika. Po krizi v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ki ji je sledila II. svetovna vojna. In po letu 2008, ko naj bi bil učinek krize na vzpon desnice še hujši.

Da je desnica v vzponu, je sicer očitno. Zadnji primer so parlamentarne volitve na Poljskem z začetka meseca, na katerih je zmagala nacionalistična stranka Zakon in pravičnost Jaroslawa Kaczynskega. Kaczynski, mojster teorij zarot, lahko po novem na Poljskem z ostalimi desničarskimi kolegi vlada celo z dvotretjinsko večino. Zmaga Kaczynskega, sicer velikega podpornika Viktorja Orbana, je zanimiva tudi zato, ker je bila doslej Poljska znana po uspešnem boju proti finančni krizi.

Niti Poljska torej ni imuna. Nekaj tednov prej je do podobnega zasuka prišlo na švicarskih parlamentarnih volitvah, na katerih je premočno zmagala populistična Švicarska ljudska stranka (SVP). Še nekaj tednov prej je v Gornji Avstriji s protiazilantsko retoriko dosegel presenetljiv uspeh na deželnih volitvah politični naslednik Jörga Haiderja Heinz-Christian Strache.

Nemški raziskovalci vzhodnoevropskih držav, npr. Jugoslavije, niso analizirali, je pa hrvaški filozof Srećko Horvat na eni od zadnjih debat z bivšim grškim finančnim ministrom Janisom Varufakisom poudaril prav to: »Mi mislimo, da je Jugoslavijo raztrgal nacionalizem, skrajna desnica, a pozabljamo, da je Jugoslavija pred in po smrti Tita od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dobila največje kredite v zgodovini te institucije. Jugoslavije ni pokopal nacionalizem, ampak varčevanje.«

Funke, Moritz in Trebesch so pri svoji zgodovinski analizi ugotovili še, da učinek finančnih kriz na vzpon skrajne desnice z leti plahni. Ta rok naj bi v pregledanem obdobju potekel 10 let od začetka krize. Če se je zadnja globalna finančna kriza, ki je nedvomno spodbudila konservativne sile tudi drugod po svetu, začela leta 2008, to pomeni, da moramo potrpeti vsaj še kakšna tri leta. Če seveda v tem času ne bo prišlo že do nove finančne krize …