27. 11. 2015 | Mladina 48 | Politika
Še 358 dni …
… do prenehanja mandata ustavne sodnice Marte Klampfer
Ustavna sodnica Marta Klampfer
© Daniel Novakovič, STA
»Zdi se pravično in pošteno, da o tem, ali bo v družinski zakonodaji še ostal tradicionalen pojem družine, povedo svoje mnenje ljudje in to na referendumu,« je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju k odločitvi, da se o izenačitvi pravic istospolnih s pravicami drugih odloča na referendumu, zapisala ustavna sodnica Marta Klampfer. Meni, da »temeljnih in zakoreninjenih institutov družinskega prava prav gotovo ni mogoče spreminjati na tako ’lahkoten’ način, kot se je to zgodilo z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – zakona, ki velja že od leta 1976 …«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 11. 2015 | Mladina 48 | Politika
Ustavna sodnica Marta Klampfer
© Daniel Novakovič, STA
»Zdi se pravično in pošteno, da o tem, ali bo v družinski zakonodaji še ostal tradicionalen pojem družine, povedo svoje mnenje ljudje in to na referendumu,« je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju k odločitvi, da se o izenačitvi pravic istospolnih s pravicami drugih odloča na referendumu, zapisala ustavna sodnica Marta Klampfer. Meni, da »temeljnih in zakoreninjenih institutov družinskega prava prav gotovo ni mogoče spreminjati na tako ’lahkoten’ način, kot se je to zgodilo z novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – zakona, ki velja že od leta 1976 …«
Ustavni sodnici Klampferjevi se zdi pravično in pošteno, da večina odloči, kdaj in koliko pravic bo podelila manjšini. Ker gre za zakon, ki velja že štiri desetletja, mi dodajamo, da bi ga bilo verjetno treba spremeniti ravno zato. Ker je razvoj na področju človekovih pravic (odraslih in otrok) v tem času naredil velike korake naprej. Ker so številne države po svetu (in v Evropi) odtlej naredile velike korake naprej pri zaščiti otrok v družini in pri priznavanju družinskih pravic vsem, tudi istospolno usmerjenim.
Marta Klampfer je sicer tista ustavna sodnica, zaradi katere je bila Slovenija lani poleti pred evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja – Klampferjeva je namreč v istem primeru odločala na dveh različnih stopnjah. Najprej kot sodnica na višjem delovnem sodišču in potem, ko je primer prišel pred ustavne sodnike, tudi v vlogi ustavne sodnice.
Klampferjeva je bila v državnem zboru izvoljena za ustavno sodnico v času vlade Janeza Janše. Tako kot preostali štirje ustavni sodniki, ki so glasovali za referendum. In tako kot preostali štirje z javno in vnaprej izrečeno podporo SDS. Dveletni mandat je nastopila 20. novembra 2007. Če ga bo končala po redni poti, se ji bo iztekel 19. novembra 2016. Čez slabo leto oziroma čez 358 dni.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.