Predsednik v umetniškem dejanju

Borut Krajnc, dokumentarni fotograf in fotoreporter, ki skoraj četrt stoletja dela za Mladino, je leta 2012 spremljal predsedniškega kandidata Boruta Pahorja, ki se je v okviru projekta Skupaj – spodbujamo drug drugega (pre)levil v pripadnike različnih poklicev. Najprej ga je fotografiral na Koroškem pri opravljanju cestarskih nalog in začutil, da so motivi vredni globlje obdelave, saj postavljajo temeljna vprašanja o vlogi politikov in politike v Evropi 21. stoletja. »Kaj bi morala biti vloga politike? Skrb za skupno dobro, odpiranje novih trgov, preprečitev razprodaje javnih dobrin. To bi morala biti vloga politike, ne pa nagovarjanje občestva v obliki populističnih akcij,« pravi Krajnc in dodaja, da je »Pahor pravzaprav le simptom takšne politike in nagovor nam, ki volimo«.

Pahor je medtem postal predsednik države, Krajnc pa je iz desetih dogodkov pripravil serijo 12 fotografij njegovih enodnevnih »poklicev«. Nastal je umetniški projekt Politika, ki je prodrl v samo osrčje novodobnega sistema političnega predstavništva. Projekt Made in China, ki se trudi s poceni umetniškimi artefakti prebuditi zaspani, tako rekoč neobstoječi slovenski trg umetnin, pa je Krajnčeve fotografije nato objavil v obliki »večnega« koledarja. Na njem ni letnic, pri posameznih fotografijah so pripisani le predsednikovi začasni poklici, meseci in številčnice z dnevi.

Zanimanje za koledar je že od lanskega decembra, ko je izšel prvič, izjemno. Vedno znova je razprodan in tako bo verjetno tudi z zdajšnjim, tretjim ponatisom. Krajnc ga je medtem predstavil na več razstavah na tujem, v beograjskem Opservatorijumu, na münchenskem festivalu Fotodoks s temo Zgodovina je zdaj, na varšavskih Dnevih fotografije s temo Testosteron, poleti ga bo tudi v Barceloni na festivalu dokumentarne fotografije Docfield z naslovom Evropa: izgubljeno s prevodom.

Lani je koledar na razstavi Mladininih fotografov Multitaskerji podaril predsedniku Pahorju, ta pa je dejal, da mu druženje z ljudmi »daje izkušnjo, ki je nenadomestljiva, saj lahko slišim in delim mnenja z ljudmi, s katerimi sicer ne bi prišel v stik«.

Zagotovo ima prav slikar Arjan Pregl, ki je v Dnevniku opozarjal, da Krajnčeve fotografije in koledar postavljajo vprašanja o tem, »koliko slovenski politiki, poleg Pahorja, ki ima kot predsednik tudi uradno bolj kot ne le protokolarno vlogo, zares odločajo o varčevanju, kolikšna je njihova teža pri vprašanju količine emisij toplogrednih plinov, kolikšna je pri tajnih trgovinskih sporazumih, koliko jih glasno nasprotuje idejam o privatizaciji vode itd.«.

Krajnčeve upodobitve Pahorja zagotovo postavljajo tudi vprašanja o razmerjih med publiciteto in propagando v obdobju postdemokracije, ko je – po Colinu Crouchu – demokracijo ugrabilo »globalno podjetje«, ki z različnimi manipulativnimi in propagandnimi mehanizmi omejuje moč političnih zastopnikov v sodobnih družbah. Hkrati lahko rečemo, da so Krajnčeve fotografije Boruta Pahorja izsek, snapshot nemoči politike obrobnih evropskih držav, saj so bile narejene v času, ko je oblast v EU z nedemokratičnimi postopki uzurpirala kruta trojka.

Predvsem pa fotografije postavljajo vprašanja o sodobnih, levih in desnih, populistih, ki v obdobju brez alternative snujejo kvazipolitiko, namenjeno le pridobivanju volilnih točk. Nedvomno bo populizem ena izmed glavnih nevarnosti in izzivov, s katerimi se bodo spoprijemale naše družbe v 21. stoletju. Zanimivo bo tudi vprašanje, kako prevajati zahteve ljudstva v politiko.

V ospredju poklicnega zanimanja Boruta Krajnca so tudi sicer družbeni pojavi. Te zajema v fotografski objektiv s človeško občutljivostjo in izostreno vsebinsko izraznostjo. Njegove fotografije so zgovorne predvsem v vizualnih miniaturah, ko se avtorjevo oko osredotoči na pogled ali le držo portretirancev, včasih zgovornejšo od besed. Za svoj prejšnji odmevni umetniški projekt Praznine (2004–2008) je denimo fotografiral prazne plakatne panoje, ki so bili tedaj, v predkriznem času, redkost. A jih je vseeno našel dovolj za celo serijo. S tem je postavljal za kapitalizem neprijetna in nevarna vprašanja o praznem teku življenja v potrošniški družbi.

Z umetniškim projektom Politika (2012–2014) neprijetna vprašanja zastavlja politiki. Njegove fotografije predsednika Boruta Pahorja zgovorno kažejo, da sodobni politiki nimajo odgovorov na ključna vprašanja razvoja družbe, zato drsijo v populizem. Pahor opravlja druge poklice, ker se očitno tudi sam zaveda, da domača politika nima moči, da bi karkoli spremenila. Krajnčev koledar je zato nujen, »večni« opomin, da je demokracija glagol, ne samostalnik.

Večni koledar:
Borut Krajnc: Politika
Kje: na spletni strani www.madeinchina-project.org, v trgovinah 1001 dar in knjigarnah Felix
Cena: 14 evrov