Dvajsetletnica Siddharte

Letošnje leto je očitno leto »velikih« slovenskih mainstream skupin. Zakaj? Zato ker so v precej kratkem časovnem razmiku vsaj tri izjemno priljubljene domače zasedbe praznovale okrogle obletnice, vse tri z nekoliko večjimi, jubilejnimi koncerti. Najprej so Big Foot Mama ob 25-letnici napolnili ljubljansko areno Stožice, nato je štajerska zasedba MI2 ob praznovanju 20-letnice svojega delovanja napolnila Halo Tivoli, od ta »velikih« pa je zdaj na vrsto prišla še Siddharta, ki se je v sklopu letošnjega Kurzschlussa, festivalskega pop-up kluba, ki se iz leta v leto seli na drugo prizorišče (letos na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani), odločila s svojim zvestim občinstvom praznovati 20-letnico delovanja.

O veličini ljubljanske skupine Siddharta ni treba dvomiti. Dejstvo je, da gre za bend, katerega albumi so zlasti v prvem desetletju njegovega delovanja dosegali rekordno prodajo za tedanje razmere na slovenskem trgu. In gre za bend, ki mu je uspelo leta 2003 na razprodani Bežigrajski stadion privabiti 30.000 obiskovalcev, kar je še danes absolutni rekord na naših tleh. Pa vendar se je treba vprašati, kaj je tisto, kar velike rock skupine naredi zares velike. Je to njihova glasba, njihova dodelana podoba, njihovi svetovni nazori – ali zgolj zelo dobro organizirana promocijska dejavnost ekipe iz ozadja? Očitno vsega po malem. In Siddharti je uspelo zelo dobro združiti vse naštete lastnosti, kar je, poleg (sicer svojevrstne) uporabe slovenščine v besedilih, pripomoglo k njeni izjemni priljubljenosti na domačih tleh.

Toda glasbenike je treba vseeno presojati predvsem po glasbeni plati – in Siddharta zagotovo ni bend, ki je občinstvu ponudil kaj revolucionarno novega, fantje so se pravzaprav ves čas držali preverjene formule, ki se je zdela recept za uspeh. In na to so očitno stavili tudi zdaj, ko so dan pred izdajo novega albuma Ultra praznovali 20-letnico v Kristalni dvorani na Gospodarskem razstavišču.

In tako so nam – sicer v precejšnji gneči, saj je bilo občinstvo preštevilno za ta intimnejši prostor – predstavili presek svoje kariere, pa tudi devet skladb z obeh letošnjih albumov, ob čisto svežem Ultra, trenutno najbolj prepoznavnem po singlu Nastalo bo, je bil to še poletni Infra, s katerega se je na radijske valove najuspešneje prebil hit Ledena. Čeprav je bilo očitno, da se je bend zelo dobro pripravil na nastop, pa so v njem lahko uživali le tisti, ki so se prebili v prve vrste, kjer se je lahko še videl oder in se je še kaj slišalo. Tisti, ki jim to ni uspelo, so lahko namreč opazovali le podobo frontmana Tomija Megliča na dveh velikih zaslonih in iz zamazanega zvoka poskušali razbrati, kateri komad je na vrsti. Škoda.

Siddharta je sicer tudi tokrat razveselila oboževalce s številnimi hiti in vizualnimi učinki, vendar se je izbira dvorane, sploh za jubilejni dogodek, izkazala kot totalen flop. Upajmo, da si bodo za naslednje praznovanje izbrali kakšen primernejši prostor. Zaslužili bi si ga.