Davčna zgodovina

Letos je v slovenskem prevodu izšla knjiga Marija Terezija – velika Habsburžanka nemškega avtorja Franza Herreja. Ker bodo davčne blagajne z novim letom postale obvezne, ena od zanimivosti v knjigi posebej izstopa. V njej piše, da sta bili v habsburški monarhiji pri plačevanju davkov najmanj vestni Koroška in Kranjska, deželi z večinskim slovenskim prebivalstvom.

Če bi kakšen razlagalec današnje slovenske družbe v tem našel potrdilo, da je razlog za naše težave s sivo ekonomijo slovenski nacionalni značaj, bi se motil. »Slovenci s tem niso imeli nič, to je bilo med Nemci,« pravi Igor Antič, ki je knjigo prevedel in napisal spremno besedo. Koroški in Kranjski so vladali plemiči nemškega rodu, ki so od slovenskih podložnikov pobirali davke, a so denar porabili sami, namesto da bi ga pošiljali vladarici. »Deželni stanovi na splošno so bili nasprotniki vladarice, ki je širila prostor moderni centralistični državi in pri tem ni upoštevala starih privilegijev, ki so jih deželni stanovi imeli kot zastopniki deželne avtonomije. Zreducirala jih je na navadno tradicijo brez pravega vpliva,« pojasnjuje dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino.

Večine kolumnistov, ki pišejo o slovenskem značaju, to ne bi odvrnilo od pojasnjevanja sedanje sive ekonomije s (kvazi)zgodovino, saj trdijo, da smo zaradi »zgodovine hlapčevanja« nedržavotvorni. Zato naj bi na oblast oziroma državo, tudi če je nacionalna, gledali nezaupljivo. »Ker se prebivalstvo ne more zanašati na okupatorja, razvije sistem vzajemne menjave storitev in zacvetijo ljudje, ki so sposobni ’rihtanja’. Podjetniki se menijo, kako bi nategnili državo,« je na primer maja lani zapisal Miha Mazzini. Da je to razlog za neplačevanje davkov, meni celo glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. »Problem bo, dokler bomo imeli tihotapca Martina Krpana za frajerja. Razumem to razmišljanje, češ, nočemo, da se drugi okoriščajo. Ampak država smo mi!« Današnje pomanjkljivosti naj torej ne bi izhajale iz genov, ampak iz kulture, ki ustvarja sporne osebnosti. Čeprav so take razlage vabljive, so napačne.

Številne države pri prebivalcih preverjajo »davčno moralo«, ki naj bi pomenila, da se ljudem neplačevanje davkov ne zdi sprejemljivo. V Sloveniji je takih okoli 60 odstotkov, kar je blizu povprečju. Statistični urad trdi, da tudi po obsegu sive ekonomije ne izstopamo. Zanimiveje je, da davčna morala in obseg sive ekonomije nista obratno sorazmerna. Po eni od raziskav so najbolj »davčno moralni« v Evropski uniji Romuni, Španci in Italijani, vse prehitevajo Turki. V teh državah je torej največ ljudi, ki neplačevanje davkov štejejo za nesprejemljivo, hkrati pa je v teh državah tudi precej sive ekonomije. Pravzaprav se obseg sive ekonomije veliko bolj ujema z drugim podatkom: z deležem, ki ga imajo znotraj gospodarstva države mala podjetja. Velika podjetja se davkom ne izogibajo nezakonito, temveč legalno prek davčnih oaz in z »davčno optimizacijo«.

Bolj kot nacionalni značaj so za sivo ekonomijo pomembne sedanje družbene in ekonomske okoliščine. Ter – kot verjetno upa vlada, ki uvaja davčne blagajne – nadzor države.