Privatizacija vode

Multinacionalka Heineken je letos kupila skupino Laško. No, multinacionalka Heineken v resnici ni kupila laškega piva in uniona, pivovarn ima po svetu že malo morje. V 70 državah vari pivo že v 165 tovarnah, in če bi potrebovala še dve pivovarni, bi si ju pač kje zgradila. Ne, multinacionalka Heineken je kupila predvsem vodne izvire, skupaj s koncesijami za izkoriščanje teh izvirov. Cena vode je na Nizozemskem, kjer ima Heineken sedež, pač za 230 odstotkov višja od cene vode v Sloveniji.

Medtem ko so poslanci ZaAB, DeSUS, SD in ZL s prvopodpisano Alenko Bratušek aprila letos začeli postopek za spremembo ustave, s katerim bi na ustavni ravni vodo in dostop do nje določi kot splošno in temeljno ustavno pravico, saj je Slovenija ena od dežel, ki imajo največ te nove, strateške dobrine, je postala multinacionalka Heineken lastnica 12 slovenskih vodnih vrtin. Od skupaj 29, ki bruhajo vodo, namenjeno rabi. Če k temu prištejemo še prodano Radensko in Drogo Kolinsko, postane stvar še srhljivejša: za 60 odstotkov komercialnih izvirov vode že imajo koncesijo tuje korporacije.

Kar sicer še ni vse. Po novem Heineken skrbi tudi za preskrbo z vodo na območju Laškega. Letos smo ugotovili, da dejansko že tretjina podjetij za preskrbo s pitno vodo deluje po profitnih načelih. In tudi to še ni vse. Tu je še čiščenje vode. Poleg francoskih korporacij po novem slovenske čistilne naprave upravljajo nemške korporacije. Vse to se nam že pozna: v sprivatiziranem Mariboru za čiščenje vode plačujejo 4,6-krat več kot v Ljubljani, v Laškem pa 30 odstotkov več kot v Celju.