Pot v diktaturo

Zelo hitro so se uresničila pričakovanja, da se bo po oktobrski volilni zmagi nacionalistične stranke Zakon in pravičnost Poljska pomaknila proti avtoritarnemu načinu vladanja, kakršno je bilo doslej v Evropski uniji značilno predvsem za Madžarsko. Vlada premierke Beate Szydło je okrepila oblast nad varnostno-obveščevalnimi službami, otežila delo ustavnega sodišča ter pospešeno kadruje v vojski, državni upravi in javnih družbah. »Dogajanje na Poljskem, žal, spominja na poti, ki so jih ubirali diktatorski režimi,« je 23. decembra dejal Jean Asselborn, zunanji minister Luksemburga, ki je do konca lanskega leta predsedoval EU. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je dogajanje primerjal z »državnim udarom«.

Najostrejših kritik pa je poljska vlada deležna, odkar je pripravila zakonodajo, s katero bi si omogočila neposredno kadrovanje v javni televiziji TVP1 in javnem radiu Polskie radio. Njuni uredniki so že odstopili, čeprav poljski predsednik zakona še ni podpisal. Številni so ga pozivali, naj tega sploh ne stori. Ne samo na Poljskem, protestirali so tudi evropske novinarske in civilnodružbene organizacije ter evropski politiki. Evropska komisija je napovedala, da bo 13. januarja razpravljala, ali poljska vlada deluje v nasprotju z načeli EU, kar bi pomenilo, da bi država lahko izgubila glasovalne pravice v uniji.

Poljska vlada kršitve pravil EU zanika, mednarodno pozornost, ki je je deležna, pa zavrača kot »vmešavanje v notranje zadeve«. Kljub temu so bili vladni predstavniki zaradi kritik prisiljeni pojasnjevati prevzem medijev in ta pojasnila so sicer absurdna, a vredna pozornosti. Za spremembe je odgovoren namestnik kulturnega ministra Krzysztof Czabański, ki je napovedal, da bodo javne medije spremeniti v »nacionalne«. Slovenska javnost se ob tem lahko spomni, kako se je leta 2005 predsedniku vlade Janezu Janši zareklo, da je Radiotelevizija Slovenija »državna«, kar smo razumeli, kot da jo želi podrediti vladi. To se je tudi zgodilo, saj je Janševa vlada tedaj spreminjala medijsko zakonodajo. Od takrat kadrovanje v najvišje organe RTVS ni več v pristojnosti civilne družbe, ampak politike. Avtor zakonodaje Branko Grims je kot razlog za to vztrajno navajal, da Slovenija nima prave civilne družbe, ampak »tako imenovano« civilno družbo, ki naj bi jo obvladovala ena, njemu nasprotna politična opcija.

Da gre pri vladnem prevzemanju medijev za »depolitizacijo«, zdaj trdijo tudi v poljski vladi. Zunanji minister Witold Waszczykowski je poleg tega dejal, da gre za vrednote, saj naj bi ta vlada drugače od prejšnje raje poudarjala »tradicionalne poljske vrednote«, kot so »tradicija, zavedanje zgodovine, ljubezen do domovine, vera v boga in običajno družinsko življenje moškega in ženske«.

Poteze poljske vlade seveda niso samo opomin prebivalcem Slovenije glede tega, kakšno medijsko zakonodajo imamo zadnjih deset let. Dogajanje na Poljskem je tudi svarilo za prihodnost, ki bo lahko plodno gojišče za avtoritarne nacionalistične politike.