Ženske in Žižek

»Poenostavite za ženske, lepo prosim,« je prejšnji teden Rosvita Pesek v Odmevih nagovorila dr. Zorana Stančiča, novega vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ko je v luči evropskega predloga o omejevanju prodaje orožja razlagal o polavtomatskem orožju, ki ga je mogoče spremeniti v avtomatskega.

Poenostavite za ženske? Le upamo lahko (čeprav nismo prepričani), da je bila ta do žensk izjemno žaljiva pripomba, izrečena v nacionalkini elitni informativni oddaji, pravzaprav voditeljičin cinični odziv na seksistično sporočilo iste televizijske hiše dan poprej.

(Ne)znani nacionalkin um je namreč v sporočilu za javnost o tem, da bo namesto Boštjana Anžina, ki bo postal dopisnik iz Beograda, oddajo Tarča od konca januarja vodila Jasmina Jamnik, zapisal, da je pred njo težka naloga, »saj bo morala dokazati, da lahko tudi ženske vodijo tovrstne oddaje, ki so sicer v večini domena moških, ostro in brezkompromisno«. Pisec ali piska teh besed ima očitno zgodovinski spomin zlate ribice, saj je bila že leta 2003 prva voditeljica Tarče Lidija Hren, kasneje pa sta jo »ostro in brezkompromisno« vodili še Rosvita Pesek in Tanja Gobec.

Še dobro, da v piar sporočilu misli niso razvijali dalje, češ da Jamnikova Tarčo lahko vodi kljub temu, da se je pravkar vrnila s porodniške. Ker vprašanje, ali po tej izkušnji loči polavtomatsko puško od brzostrelke. So pa na nacionalki gotovo tudi voditeljice, ki same potrjujejo takšne šovinizme. Na primer Ana Tavčar Pirkovič, ki je pred premiero predstave Ana Karenina v ljubljanski Drami v oddaji Dobro jutro kramljala s tamkajšnjim piarovcem in jo je zanimalo, ali ima predstava tudi tokrat tragičen konec. Tavčar Pirkovičevo za kulturno ministrico!

Ko smo že pri njej, Julijana Bizjak Mlakar je jutro za tem v oddaji Dobro jutro voditelju Igorju Krmelju »v sproščenem pogovoru«, kot so na spletni strani ministrstva napisali njegovi piarovci, zaupala, da bodo letos kulturne ustvarjalce opremili z ribiškimi palicami, da bodo lahko sami lovili evropska sredstva na evropskem trgu. To pa še ni vse, turistične delavce bo prepričala, da končno začnejo goste privabljati z domačo kulturno ponudbo. Na primer z brezplačnim ogledom umetnikov, ki gladovno stavkajo ...

Na nacionalki res vzorno skrbijo, da ljudje, med njimi seveda še posebej ženske, ne bi preveč razmišljali. Pogovor Polone Fijavž, dopisnice iz Berlina, s filozofom Slavojem Žižkom, ki je kritičen do odziva Evrope na begunsko krizo, so zato skrili v Prvi dnevnik v nedeljo ob enih popoldne, po kmetijski oddaji Ljudje in zemlja.

Večina Slovencev je do takrat med poslušanjem radijskih čestitk že posrebala govejo župo in v trenutku, ko smo po televiziji lahko prisluhnili našim svetovno najbolj znanim možganom, so po radiu ravno brali osmrtnice. Intervjuju z Žižkom, ki je po minutaži zavzemal skoraj tretjino Prvega dnevnika, so sledile prometne informacije o stanju na slovenskih cestah. Gosta megla je močno zmanjševala vidljivost. Kakor na cestah, tako tudi v glavah.