Čudežna parcela

Stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar prejšnji teden ni mogla skriti navdušenja. Zgodil se je čudež, kakršni so v stečajnih postopkih redki. Parcelo v Trenti, na kateri je že vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja le 58 kvadratnih metrov ruševin, leži v Triglavskem narodnem parku, kjer so vsi večji gradbeni posegi prepovedani, in dostop do nje ni mogoč z avtom, ampak le po majhni brvi čez reko Sočo, sodna cenilka Breda Zorko pa jo je pred kratkim ocenila na zgolj 17.655,10 evra, saj je stavbno zemljišče omejeno na 176 kvadratnih metrov, je sodišče na dražbi prodalo za kar 127.500 evrov!

Parcelo, za katero je bila določena izklicna cena 17 tisoč evrov, je nazadnje kupil Damjan Podjed, lastnik nepremičninske agencije Nepremičnina, d. o. o., iz Kranja. »Sto kvadratnih metrov je za hiško čisto dovolj,« pravi in upa, da jo bo lahko prodal po višji ceni. Na dražbi, na kateri je sodelovalo 20 dražiteljev, se je sicer večina ustavila pri ponudbah, nižjih od 30 tisoč evrov. Le štirje dražitelji so ponudbe usklajeno dvigovali na 50, 55, 59, 72, 86 tisoč pa vse do 127.500 evrov. Eden izmed štirih je bil zmagoviti Podjed. Njegov sledilec, najhujši tekmec na dražbi, ki je obupal pri ceni 127 tisoč evrov, je bil Drago Selinšek iz Maribora, sicer lastnik Kasaškega društva Piramida iz Kamnice.

Kaj je tako čudežnega na tej parceli v Trenti? Selinšek odgovarja in ponavlja, da gre »za zelo zanimivo parcelo«, za »pravo stvar« in za res zelo zelo zanimivo parcelo, ki je menda »bila odlična priložnost«, saj gre pri tej parceli za »zelo zanimivo destinacijo, resno, resno«. Po njegovem parcela ni vredna le 127 tisoč evrov, ampak še veliko veliko več, verjetno celo tam okrog 150–160 tisoč evrov. Gospod iz Kranja bo z njo zelo dobro zaslužil, meni Selinšek, »zelo mi je žal, da je nisem mogel kupiti sam,« pojasnjuje. A na vprašanje, kaj bi s parcelo sploh počel, nas je ustavil: »Tukaj pa že preveč sprašujete.«

Očitno je ta parcela res nekaj posebnega, saj je bil Selinšek zanjo pripravljen odšteti 127 tisoč evrov, čeprav vpogled v bilance njegovega društva pokaže, da je imelo to v zadnjem letu skoraj mesec dni blokirane račune. A tukaj čudežev še ne zmanjka. Tretji iz skupine, ki je ceno parcele na dražbi dvigovala v višave, je bil predstavnik podjetja Prima immobilia, d. o. o., iz Maribora. Kljub izbranemu latinskemu imenu ne gre za najbolj profesionalno nepremičninsko agencijo v regiji, ampak za še eno manj znano podjetje, ki nikjer vidno ne nastopa kot posrednik pri nepremičninah, ki nima spletne strani in ki nima javno objavljenih kontaktnih podatkov.

Zgodil se je čudež. Parcelo v Trenti, na kateri je že vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja le 58 kvadratnih metrov ruševin in ki ni dostopna z avtom, je stečajna upraviteljica prodala za rekordnih 127.500 evrov. Le zakaj?

Kaj torej vsi omenjeni vedo, česar mi drugi ne? Seveda, zaradi te parcele v Trenti se je Janez Janša leta 2013 najprej znašel v postopku protikorupcijske komisije. Ta je v znanem poročilu o izvoru njegovega premoženja ugotovila, da je s prodajo parcele podjetju Imos leta 2005 »pridobil premoženjsko korist« v okvirni višini najmanj sto tisoč evrov. Nato pa se je zaradi teh očitkov znašel še v sodni preiskavi, ki jo je konec leta 2014 uvedlo ljubljansko okrožno sodišče. Skupni imenovalec teh očitkov je, da je Janša parcelo poceni kupil in jo potem predrago prodal.

Parcelo je Janša leta 1992 kupil za 350 tisoč tolarjev (z upoštevanjem inflacije bi to danes znašalo 4590 evrov), nato pa mu jo je uspelo leta 2005 podjetju Imos prodati za 31,4 milijona tolarjev (131.200 evrov). Po oceni Geodetske uprave je bila parcela leta 2013 vredna le 21.600 evrov. Ker je podjetje Imos šlo v stečaj, je stečajna upraviteljica začela razprodajo premoženja. Najela je sodno cenilko in ta je lani izračunala, da je nova tržna vrednost parcele samo še 17.655,10 evra. A Janeza Janšo bi seveda razbremenil vsak dokaz, da je parcela vredna veliko več.

Priložnost se je ponudila minuli teden na dražbi. In res, ko je Podjed parcelo kupil za 127.500 evrov ali za malce manj, kot je znašala cena, po kateri jo je Janša leta 2005 prodal Imosu, je Janšev zastopnik Franci Matoz takoj sporočil, da je postal kazenski postopek v primeru Trenta »brez podlage«. A kako resni so bili dejansko kupci?

Zanimiv je tudi tretji dražitelj, podjetje Prima immobilia, d. o. o. To podjetje sta nedavno, maja 2014, ustanovila Darko Šmid in Gregor Jeza. Jeza je eden izmed vidnejših članov SDS iz Maribora. Pod prvo Janševo vlado je brez izkušenj kar takoj postal predsednik uprave kazina Hit Šentilj. Omenjeno podjetje se je v javnosti prvič pojavilo leta 2014, ko je iz stečajne mase davčnega utajevalca Roka Snežiča kupilo tri stanovanja. Snežič je bil sicer v zaporu v isti sobi z Janezom Janšo, Snežičeva žena Klavdija pa je največja delničarka novega medija SDS Nova24.

Lepa združba torej.