Damjana Kolar

 |  Kultura

Iskanje upanja v najtemnejših trenutkih

Film Savlov sin, dobitnik velike nagrade žirije na lanskem festivalu v Cannesu, bo od 20. januarja dalje na ogled na rednem sporedu Kinodvora. Celovečerni prvenec  Lászla Nemesa je dosleden oris vsakdana v nacističnem koncentracijskem taborišču in zgodba o iskanju upanja v najtemnejših trenutkih človeške zgodovine. Film ne prikazuje smrti, ampak življenja tistih, ki so bili prisiljeni svoje ljudi voditi v smrt.

Zgodba se odvija oktobra leta 1944 v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Saul Ausländer je madžarski ujetnik in član sonderkommandov, skupine judovskih taboriščnikov, ki živijo ločeno od preostalih sojetnikov in so prisiljeni sodelovati pri množičnih usmrtitvah. Nekega dne med delom v krematoriju Saul odkrije truplo dečka, za katerega trdi, da je njegov sin. V trenutku razodetja si zada navidez nemogočo nalogo: rešiti dečkovo truplo pred ognjem in najti rabina, da bo zrecitiral Kadiš, molitev za preminulega, ter omogočil otroku dostojen pokop.

"Filmi o koncentracijskih taboriščih so se mi vedno zdeli frustrirajoči. Poskušajo orisati zgodbe o preživetju in junaštvu, vendar po mojem mnenju resnično poustvarjajo mitično predstavo o preteklosti. Želeli smo ubrati povsem drugo pot od običajnega pristopa zgodovinskih dram, od njihove obsežnosti in pripovedovanja iz različnih perspektiv. Ta film ne pripoveduje zgodbe o holokavstu, pač pa preprosto, v omejen časovno-prostorski okvir postavljeno pripoved o nekem človeku, ki se je znašel v grozljivih okoliščinah; o dveh dneh v življenju moškega, ki je bil prisiljen odvreči svojo človečnost in ki najde moralno preživetje v reševanju trupla. Glavnemu liku sledimo skozi ves film, razkrijemo le njegovo najbližjo okolico in ustvarimo organski filmski prostor okrnjenih dimenzij, ki je blizu človeški percepciji. Uporaba fotografije s plitvim fokusom, stalna prisotnost elementov zunaj polja in pripovedovanje skozi dolge posnetke, omejen dotok vizualnih in stvarnih informacij, dostopnih gledalcu in glavnemu liku–to so bili temelji naše pripovedne strategije. Da bi prikazali verodostojen svet, ki naj bo čim bolj zvest zgodovini, so dogodki in prizorišča groze prikazani fragmentarno, kar odpre prostor gledalčevi domišljiji. Pekel, skozi katerega potujemo, tako ne more biti v celoti zaobjet v pogledu gledalca, ampak le delno rekonstruiran v njegovem umu," pravi režiser László Nemes.

László Nemes (rojen leta 1977 v Budimpešti) se je leta 1989 preselil v Pariz, kjer je sprva študiral zgodovino in mednarodne odnose, nato pa scenaristiko na Sorboni in kasneje še režijo v New Yorku. Vmes se je za nekaj časa vrnil v Budimpešto in delal kot asistent režije Béle Tarra pri snemanju segmenta za omnibus Vizije Evrope (2004), kasneje pa še pri celovečercu Mož iz Londona (2007). V tem času je v knjigarni naletel na knjigo o sonderkommandih, na podlagi katere je začel načrtovati svoj celovečerni prvenec Savlov sin. Priprave na snemanje so trajale kar pet let, pred celovečercem pa je posnel še tri kratke filme; film Türelem (2007) je bil uvrščen tudi v program festivala v Benetkah.

Y4zcX1R4O6w

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.