Direktor Alte obtožen kraje
Pomagal naj bi bil oškodovati sklad NEK
Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte investa, eden vodilnih v največji slovenski borznoposredniški hiši, ki je v zadnjih letih igrala pomembno vlogo pri tako rekoč vseh postopkih privatizacije, bi se lahko kmalu znašel pred sodiščem. Po naših podatkih je obtožen pomoči pri oškodovanju sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) oziroma storitve kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Matjaž Albreht, izvršni direktor in član upravnega odbora Alte investa, eden vodilnih v največji slovenski borznoposredniški hiši, ki je v zadnjih letih igrala pomembno vlogo pri tako rekoč vseh postopkih privatizacije, bi se lahko kmalu znašel pred sodiščem. Po naših podatkih je obtožen pomoči pri oškodovanju sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) oziroma storitve kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
Gre za primer sporne preprodaje obveznic Dela prodaje, DZS in vzajemnih skladov marca 2011. Prvoobtožena v tej zadevi je tedanja vršilka dolžnosti direktorice sklada Ksenija Žnideršič Planinc, proti kateri že teče postopek pred krškim okrožnim sodiščem. Obtožena je, da je v nasprotju s tedanjo politiko sklada in mimo organov upravljanja prodala za več milijonov evrov varnih državnih obveznic v zameno za tvegane obveznice omenjenih družb. Kot pojasnjujejo na okrožnem sodišču v Krškem, bodo sedaj njenemu primeru pridružili še drugi, torej Albrehtov primer. Zakaj?
Iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) odgovarjajo, da je prvoobtožena, očitno Žnideršič Planinčeva, marca 2011 brez soglasja organov sklada kupila različne vrednostne papirje, »pri storitvi kaznivega dejanja ji je pomagal borzni posrednik iz Ljubljane, ki je v istem dnevu najprej v imenu in za račun svojega sorodnika kupil za okoli 7,5 milijona evrov vrednostnih papirjev in jih nato po nekaj urah prodal naprej družbi iz Krškega za okoli 7,7 milijona evrov. S tem dejanjem je fizična oseba pridobila za okoli 200.000 evrov premoženjske koristi.«
Albreht potrjuje, da zoper njega teče kazenski postopek. A pravi, da po njegovem vsa zadeva temelji na nerazčiščenih vprašanjih razmerja sklada NEK do tedanje vršilke dolžnosti direktorice. Trdi, da s posli Žnideršič Planinčeve »nisem imel nobene posredne ali neposredne finančne koristi«. Leta 2011 je sicer bil direktor investicijskega bančništva pri Deželni banki Slovenije (DBS), prek katere je sklad NEK trgoval z vrednostnimi papirji, »toda na odločitve sklada NEK nisem imel nikakršnega vpliva, saj je oddelek investicijskega bančništva DBS zgolj sprejemal in izvrševal naročila, ki jih je prejel od sklada,« pravi Albreht.
Kriminalistična preiskava v omenjeni zadevi je bila leta 2011 opravljena zaradi revizije poslovanja sklada, ki jo je naročila takratna ministrica za gospodarstvo Darja Radić (Zares). Radićeva se spominja, da je bil nakup obveznic Dela prodaje, ki ga je opravila Planinčeva, izpeljan prav z Albrehtovo pomočjo. Albreht je nato postal eden vodilnih v Alti, največji slovenski borznoposredniški hiši, ki je nastala leta 2010 z združitvijo družb Medvešek Pušnik, Publikum in Poteza. Njihovi analitiki pogosto nastopajo v javnosti in komentirajo trenutno stanje javnih financ ter državi priporočajo ukrepe. Poleg tega je Alta tudi eden glavnih organizatorjev t. i. investicijskih konferenc v Sloveniji in eden največjih promotorjev privatizacije slovenskih državnih podjetij. Seveda zato, ker družba pri tem svetuje, recimo kupcem Heliosa, Mercatorja, pri čemer dobiva provizijo. Kakšne osebne koristi pa imajo pri tem verjetno tudi njeni zaposleni …
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.