Novi prostori in stalna zbirka

Po celoviti prenovi Narodnega doma, ki je potekala med letoma 2012 in 2015, celotni kompleks Narodne galerije obsega skoraj 13.000 m² in združuje tri stavbe, ki so nastajale med letoma 1894 in 2001. Slovesna otvoritev bo 27. januarja, ko bodo na ogled postavili novo stalno zbirko, ki bo povezala doslej ločeni slovensko in evropsko zbirko ter številne nove pridobitve. Nova stalna zbirka združuje 613 umetnin, ki bodo na ogled v pritličju in v prvem nadstropju Narodnega doma ter v Ravnikarjevem krilu galerije.

Narodna galerija je umetnostni muzej z eno najdaljših tradicij v Sloveniji in s prenovo postaja sodoben muzej, ki ustreza visokim standardom za predstavljanje umetnosti. Skozi vso zgodovino so si strokovnjaki v tej instituciji prizadevali za oblikovanje čim bolj popolne zbirke likovne ustvarjalnosti v obdobju od srednjega veka do sredine dvajsetega stoletja. Ena pomembnih misij umetnostnega muzeja je, da zagotovi kar najbolj trajno možnost razstavljanja umetnin.

Od začetkov v letu 1918 dalje se je Narodna galerija spopadala s prostorskimi problemi, ki jih je vsa desetletja občasno in sproti reševala, tudi še potem ko je leta 1925 dobila domovanje v Narodnem domu in je v tej stavbi leta 1928 postavila prvo stalno zbirko. Skupaj z naraščajočim številom umetnin se je večala prostorska stiska. Ob splošnem tehnološkem napredku in moderniziranih doktrinah muzejske stroke so se razvijale tudi zahteve po oblikovanju primernega okolja za umetnine.

Nova stalna zbirka, ki jo lahko imenujemo tudi enciklopedija likovne umetnosti na Slovenskem in obsega več kot 16.000 umetnin, je zasnovana kronološko in ponuja pregled umetnosti od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. V veliki dvorani bodo na ogled največje umetnine, med njimi Poveličanje sv. Frančiška Saleškega Valentina Metzingerja iz 18. stoletja, ki ga je umetnik ustvaril za škofijski dvorec v Goričanah. Novost je slika Marije Terezije Martina van Meytensa ml., ki je bila pred prenovo v evropski zbirki.

Pomembna novost je tudi oltar iz kapele Ortneškega gradu, v katerem je ponovno svoje izvirno mesto dobila slika Sv. Jurij v boju z zmajem Hansa Georga Geigerja Geigerfelda, ki je bila že doslej del stalne zbirke galerije. Značilen zlati oltar iz zgodnejše faze zlatih oltarjev, ki tako kot slika datira v sredino 17. stoletja, je skupaj s podstavkom visok skoraj sedem metrov in je največji razstavni eksponat v novi stalni zbirki.

Med novostmi velja izpostaviti tudi Portret dekleta v naslanjaču Ivane Kobilce, ki ga je posodil Muzej lepih umetnosti iz Budimpešte. Novost bodo tudi kopije srednjeveških fresk, ki so bile nekoč že razstavljene na stopnišču Narodnega doma, zdaj pa bodo dopolnile zbirko srednjeveške umetnosti. Pridobili so tudi sliko Perice Jožefa Petkovška, za katero so zbirali donacije z nabirko, sredstva pa je prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo.