Ulver: ATGCLVLSSCAP

2016, House of Mythology

Najočitnejša stalnica v dobrih dvajsetih letih ustvarjanja kultne norveške zasedbe je, da je žanrsko skoraj povsem neulovljiva. Raziskovala je vse, od bolj klasičnega rocka in ambientalne glasbe do folka in black metala, ki je tisti (ohlapni) žanr, ki se je najvztrajneje drži. Pogojno bi vanj lahko umestili tudi novi, dvanajsti album, ki ga zaznamujejo kitarske in elektronske ambientalne teksture, iz katerih (zamaskirane) odzvanjajo tudi zasedbine pretekle zvočne avanture. Hkrati album za zasedbo pomeni nov pristop, saj so skladbe nastale iz posnetkov živih improvizacij, ki tu zaživijo v bolj dodelani podobi. Rezultat so epske atmosferične skladbe, ki spominjajo na postrockovsko estetiko, toda ne pričakujte postrockovskih klišejev.