Sandersovi podporniki so realisti

New Hampshire bo danes, v torek, 9. februarja, druga ameriška zvezna država, v kateri bodo volivci v okviru predvolilne kampanje odločali o podpori kandidatom demokratske in republikanske stranke za predsednika ZDA. Na podlagi izidov v prejšnjih kampanjah za predsedniške volitve analitiki pričakujejo drugačen izid kot pred tednom dni v Iowi. Tam je med demokrati nekdanja državna sekretarka Hillary Clinton za las premagala senatorja iz Vermonta Bernarda Sandersa, senator iz Teksasa Ted Cruz pa je zbral več glasov od favorita milijarderja iz New Yorka Donalda Trumpa.

Eden od razlogov za pričakovanja, da bo izid v New Hampshiru drugačen, je tudi, da je blizu zvezne države Vermont, iz katere prihaja Bernard Sanders in pričakovati je, da ga bodo ti volivci podprli v večji meri kot v Iowi. Hillary Clinton pa na drugi strani upa na ponovitev uspeha predsedniške kampanje iz leta 2008, ko je prav v New Hampshiru premagala Baracka Obamo, poroča STA.

Javnomnenjske raziskave v New Hampshiru veliko prednost 20 odstotkov napovedujejo Sandersu. Pri republikancih pa ankete napovedujejo krepko zmago Donaldu Trumpu. »Strankarske volitve v New Hampshiru služijo kot neke vrste priložnost za prevetritev kandidatov, da vidijo, ali se jim sploh splača potegovati za predsednika ZDA. Tu se vodi tako imenovana politika na drobno, kjer se kandidati srečujejo z volivci v živo,« pojasnjuje profesor politologije Dean Spilliotes z univerze Southern New Hampshire. Država New Hampshire sicer ni dober pokazatelj Amerike in njene raznolikosti, kot tudi ni Iowa. V New Hampshiru živi 95 odstotkov belcev.

Spilliotes meni, da mora Sanders upravičiti vlogo favorita, sicer bo imel težave v prihodnje, podobno pa mora storiti na strani republikancev Trump, ki ga je drugo mesto v Iowi prizadelo, čeprav tega ne priznava. Profesor meni, da ima Trump veliko podporo tudi zaradi tega, ker imajo Američani radi zgodbe o uspehu in milijarder Trump je taka zgodba, poroča STA.

Zacharias Zacharakis pa v die Zeit razlaga, zakaj visoka podpora Donaldu Trumpu dejansko ne pomeni, da se po osmih letih liberalne politike demokrata Baracka Obame Američani spet pomikajo bolj na konservativno stran. V resnici se pomikajo na levo. Robert Shapiro, nekdanji vodja inštituta za politične vede na univerzi Columbia v New Yorku, razlaga, da je mlada generacija očitno bolj liberalna, kot je bila pred 20 leti. To so ljudje, stari med 18 in 35 let, ki se po javnomnenjskih anketah sodeč ne opredeljuje jasno za določeno stranko, pomembne pa so jim liberalne teme, kot so varstvo okolja, socialna neenakost in manjšine. Če bodo ti ljudje odšli na volitve, bo novembra nov predsednik ZDA spet postal demokrat. To sta po Sappirovih besedah pokazali obe kampanji Baracka Obame.

Pomembno vlogo je v zadnjih letih odigrala skupina Okupiramo Wall Street, čeprav je zdaj tako rekoč ni več, ker je opozorila na socialne neenakosti. Ta tema je v sedanji predvolilni kampanji povsem na vrhu. Brez razprave o tem Bernarda Sandersa ne bi bilo med kandidati za predsednika. Zaradi njega je morala tudi Hillary Clinton v svoj program umestiti teme, ki niso v skladu z dejanji njene družine. Njen soprog Bill je kot predsednik ZDA bolj kot kateri koli demokrat izvajal liberalistično in bankam prijazno politiko. Hillary pa je zdaj na vrh svojih nalog umestila okrepitev srednjega sloja. Zavzema se za plačano porodniško, za univerzitetno izobraževanje brez študentskih posojil, za vrtce za vse otroke.

Danny Glover, igralec, producent in humanitarec, na portalu Huffington Post ugotavlja, da je Bernard Sanders že dosegel, za kar so mnogi vključno z njegovimi podporniki menili, da ni mogoče. Ko se je predsedniška kampanja začela, je za Clintonovo v javnomnenjskih raziskavah zaostajal za 40 odstotnih točk, v Iowi se je z njo tako rekoč izenačil, pred volitvami v New Hampshiru pa v anketah močno vodi.

Ni več dvoma, da je resen kandidat, čeprav v nacionalnih anketah še vedno vodi Hillary Clinton. V primerjavi z drugimi kandidati Sanders recimo izpostavlja potrebo po reformi nacionalne banke Federal Reserve (FED). To je institucija, ki dejansko odloča, koliko ljudi v ZDA bo brez zaposlitve. Bernard Sanders predlaga, da FED ne bi smel dvigniti temeljne obrestne mere, dokler stopnja brezposelnosti ne bo padla pod 4 odstotke.

Njegova prednost pred drugimi kandidati je tudi, da se že leta bori za reforme, ki jih zdaj predlaga v svoji kampanji. V Iowi mu je pomagalo več kot 15 tisoč prostovoljcev, še več mu bo pomagalo v nadaljevanju kampanje. To je najbrž zanj najbolj pomembno, saj gre za najbolj iskreno gibanje za pravičnost. Sandersovi podporniki po Gloverjevih besedah niso naivni, so realisti. Po desetletjih stagnacije in padanja življenjskega standarda za večino, večina Američanov to realnost tudi razume. Sandersova kampanja si zato zasluži podporo vsakogar, ki podpira družbeno in ekonomsko enakost.