Kapitalizem ubija

Sodelavci Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa so prejšnji teden v Murski Soboti predstavili izsledke prve slovenske raziskave o učinkih prestrukturiranja podjetja na zdravje delavcev. Leta 2012 in 2013 so anketirali 1084 delavk in delavcev, ki so nekaj let prej doživeli prestrukturiranje v tekstilnem podjetju Mura, tiste, ki so bili odpuščeni, in tiste, ki so ostali v podjetju.

Samoocena zdravja je bila pri anketiranih bistveno slabša, kot je sicer med prebivalci Slovenije. Veliko pogosteje so anketiranci poročali o nemirnosti, zaskrbljenosti, močnem razbijanju srca, težavah s spanjem, težkem dihanju, vrtoglavici in bolečinah v prsih. 13 odstotkov jih je pomislilo na samomor. Zaradi depresije se jih je zdravila četrtina, to je trikrat več od slovenskega povprečja. Pogostejše so bile tudi druge bolezni, ki se povezujejo s posledicami stresa: zvišan krvni tlak, zvišana raven holesterola, rana na želodcu ali dvanajstniku in sladkorna bolezen. Trpeli niso samo odpuščeni, ampak tudi tako imenovani preživelci, tisti, ki so ostali v podjetju. »Poleg občutka krivde preživelce prizadene tudi povečan obseg dela, saj mora manj ljudi opravljati enako delo,« je lani povedala predstojnica inštituta za medicino dela Metoda Dodič Fikfak in dodala, da ob prestrukturiranju hkrati z odpuščanjem pridejo pogodbe za določen čas za preostale delavce. »Tako je bilo tudi v Muri, dobili so pogodbe za tri mesece. Z negotovo zaposlitvijo pa pridejo odlaganje bolniških dopustov, sprejemanje ostrejše norme, večja je poraba zdravil ...«

Prestrukturiranje, sploh kadar so nekateri odpuščeni, za vpletene vedno prinese stres in z njim povezane bolezni. Vendar so tuje raziskave pokazale, da je negativne pojave mogoče omiliti, če vodstvo dobro komunicira z delavci, če ti sodelujejo v procesih odločanja in če so odnosi v podjetju dobri. Pomaga tudi, če so delavcem na voljo strokovnjaki in ustanove, ki zmanjšajo njihovo negotovost in socialno osamitev. V Muri teh »olajševalnih okoliščin« ni bilo, so ugotovili raziskovalci.

Politiki so takrat skrb za blaginjo delavcev omenjali le posredno, na prvem mestu so bile koristi podjetja. »Storili bomo vse, da zdravo jedro, ki je ostalo, spet postane veliko in pomembno in delamo na tem,« je ob obisku Mure oktobra 2009 dejal takratni premier Borut Pahor in posvaril pred »stigmatiziranjem menedžmenta«. Raziskava inštituta za delo je potrdila, da so razlike med podjetji pomembne in da delavci v prestrukturiranih podjetjih potrebujejo pozornost, če izgubijo službo ali ne. Če ni močnih zaščitnih mrež, kapitalizem uničuje ljudi.