Animal Collective: Painting With

+ + + +

Člani skupine Animal Collective so med nastajanjem skladb za deseti album na stene studia projicirali podobe dinozavrov. Ja, po šestnajstih letih delovanja, desetih studijskih albumih in družinski/očetovski zresnitvi četverice bi dinozavre lahko razumeli kot nekakšno samoironično prispodobo za to, da morda prihaja čas, ko bodo, hočeš nočeš, pristali v kategoriji rockovskih dinozavrov. Je pa ta čas, če sodimo po plošči Painting With, za zdaj še zelo daleč. Z njo se (ponovno) trojec Avey Tare, Panda Bear in Geologist predstavi v življenjski formi in potrdi, da ima še vedno raje raziskovanje kot rutino.

Za tiste, ki sledimo solističnim karieram članov zasedbe, to sicer ni nič novega. Vsi so kot glasbeniki dozoreli, Avey Tare in Panda Bear sta tudi izvrstna songwriterja, žene jih radovednost, hkrati pa letom in izkušnjam primerno poznajo pasti (in prednosti) glasbenega ustroja. Zdi se, da vedo, zakaj pri številnih bendih po izdaji uspešnega albuma aktualnost pogosto izpuhti. No, sami so se po plošči Merriweather Post Pavilion (2009), s katero so se znašli na devetem mestu Billboardove lestvice in za tisto leto pobrali naziv kritiško najbolj hvaljenega albuma, namesto ponavljanja uspešne formule raje lotili čisto drugačnega albuma Centipede Hz (2012). Z njim so se po sintovski melodičnosti spet vrnili k bolj bendovski zasnovi skladb.

Zdaj so se z novo ploščo Painting With znašli nekje vmes. Ker je eterično zvočno plastenje, s katerim so že pred desetletjem navduševali fene, danes postalo tako rekoč standard, so se mu (iz naveličanosti) odpovedali in nove skladbe zapakirali v krajši, zvočno bolj prvinski format, pri tem pa kot enega od navdihov omenjali zasedbo Ramones.

To pa ne pomeni, da so posneli punkrockovski album. Tudi Painting With ohrani njihovo prepoznavno zvočno zankanje, vokalno harmoniziranje in raziskujočo igro z eksotičnimi vzorci. Laže kot pri Ramonesih bi vzporednice torej spet iskali pri zasedbi The Beach Boys, s katero jih primerjamo že od samega začetka, novi album skupine Animal Collective pa bi mirne vesti lahko označili celo za njen Pet Sounds (posnela ga je celo v istem studiu kot The Beach Boys svoj album). Na eni strani torej mojstrski songwriting, na drugi studijska radovednost in ekscentričnost, ki terjata privajanje. Toda brez nepotrebnega napora. V skladbah je kljub tokrat resnejšim temam, denimo vojne v Ukrajini ali ameriške razdeljenosti na jug in sever, še vedno veliko igrivih trenutkov, duhovitosti in humorja, s katerimi so se fenom prikupili v preteklosti.

Projekcije dinozavrov, omenjene v uvodu, lahko zato razumemo bolj kot preventivo kolektiva pred tem, da bi se ujel v past lagodja, čeprav je bil njegov glavni namen »v studiu ustvariti predzgodovinsko razpoloženje«, kot je v enem od intervjujev pojasnil Avey Tare. Je pa vsaj na albumu to razpoloženje bolj podobno tistemu pri Kremenčkovih kot pa kakšni duhamorni, znanstveno-zgodovinski empiriki.