Zrežirani alkotest

Medtem ko je minister Boris Koprivnikar s svojim bendom nekega novembrskega večera nastopal v škofjeloškem lokalu, je v zaprti skupini na Facebooku tekla razprava med člani Sindikata policistov Slovenije: »Evo s patruljo sem zmenjen, da gredo pogledat, če je BMW parkiran v bližini. V glavnem, sta navdušena nad idejo in če je avto tam, počakata do jutra če je treba.« »Patrulja sporoča, da je vozilo parkirano pred pubom.« In potem ko so policisti ministra ustavili in opravili alkotest: »Svaka čast fantom, da so ga počakali.« »Vidim, da je Kopriva še vedno na prostosti. Res škoda, bo pa drugič več sreče, pomembno je, da se zaveda, da ga poznamo.« »Če je šla informacija iz naših krogov ven, se moramo zavedati, da smo naredili pizdarijo in da lahko koga spravimo v kakšen postopek.« To je nekaj izmed dokazov o dogovorih med člani in predsednikom Sindikata policistov Slovenije Zoranom Petrovičem o načrtnem sledenju in postavljanju zasede predstavniku nasprotne pogajalske strani, ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju, ki so se te dni pojavili v javnosti.

Razkrita je bila korespondenca med člani sindikata na družabnih omrežjih, kjer se dogovarjajo o zasedi, ki jo bodo postavili ministru, objavljajo fotografije ministrovega avtomobila, registrske tablice in kasneje celo fotografijo rezultata na napravi za preverjanje alkoholiziranosti. Poleg tega so tisto noč škofjeloški policisti ustavili samo eno osebo in pri njej opravili alkotest, in to skorajda filmsko, ministra Koprivnikarja so »ulovili« med vožnjo s prižganimi modrimi lučmi.

Nekdanji v. d. generalnega direktorja Policije Bojan Potočnik pravi, da se mu je zdelo »to nekaj neverjetnega, nekaj, kar se v slovenski policiji ne dogaja, saj je na dovolj visoki ravni strokovnosti. A žal je bila po mojih podatkih policijska obravnava ministra Koprivnikarja res načrtovana in vnaprej dogovorjena. Zelo sem razočaran, saj to pomeni zlorabo policijskih pooblastil in nevarnost za demokracijo in javno varnost.« Tako rekoč enake besede je bilo slišati iz ust nekega drugega nekdanjega visokega predstavnika v policiji, ki je želel ostati neimenovan: »Moje informacije, ki so zelo zanesljive, kažejo, da je bil dogodek z ministrom dejansko zrežiran. To je jasna zloraba policije, ki bi jo bilo treba že davno preiskati z neodvisno preiskavo.«

Petrovič se je odzval, da ni nikomur ukazal, naj si policija za tarčo izbere točno določeno osebo (pri čemer je v bistvu nepomembno, da je šlo za političnega funkcionarja), in da je pripravljen to dokazovati. A prav v tem je težava. Doslej ne policija, ne politično vodstvo notranjega ministrstva in ne tožilstvo (ki je zdaj vendarle začelo preiskovati sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja) niso opravili celovite preiskave. Preveč je odprtih vprašanj, da bi ostala neodgovorjena. Obtožbe so preresne.

In prav v tem je velika odgovornost generalnega direktorja Policije in ministrice za notranje zadeve. Stvar bi ostala neraziskana, morda namenoma prikrita, če ne bi v javnost prišli podatki o razpravi na družabnem omrežju. Dejstvo je, da bi morali biti policisti, ki so ustavili ministra, nadrejeni, ki niso ugotovili nepravilnosti, in predsednik sindikata že davno vsaj začasno suspendirani, medtem ko bi čakali na izsledke objektivne preiskave. Ne gre namreč za notranji problem. Policija ima monopol nad represijo, zato morajo biti dvomi o zlorabi te velike moči nemudoma preiskani, in če so ugotovljene zlorabe, sprejeti ukrepi za preprečevanje zlorab, odgovorni pa kaznovani. Torej ne tako kot sedaj, z zamudo, pod pritiskom dodatnih neprijetnih podatkov, ki so pricurljali v javnost, pač pa samoiniciativno in že tedaj, ko so se pojavili prvi resni dvomi v zakonitost ravnanja policije. To se ni zgodilo. Le besedne, četudi »ostre obsodbe«, ki sta jih izrekla prvi mož policije in notranja ministrica, niso dovolj.