Koliko zasebnim šolam?

Kadar ustavno sodišče odloči, da je neki zakon neskladen z ustavo, politiki večinoma spremenijo zakon. To pa ni nujno, tako je bilo recimo pred dobrimi 15 leti, ko se je politika sprla ob vprašanju volilnih sistemov in odločitvi ustavnega sodišča o uvedbi večinskega volilnega sistema. Takrat so zagato rešili z ustavnim zakonom.

Danes se dogajajo podobne stvari. Po odločitvi ustavnega sodišča iz novembra 2014, da je zakonska opredelitev o financiranju programov zasebnih osnovnih šol neustavna, ker zasebnim šolam namenja premalo denarja, je koalicija ubrala drugo pot. Ob podpori opozicijskih Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek je februarja lani predlagala spremembo ustave. V njej naj bi jasno zapisali, da je višina financiranja zasebnih osnovnih šol v pristojnosti državnega zbora.

Največja koalicijska stranka SMC, brez katere ustava ne more biti spremenjena, se je tik pred zdajci premislila in zahtevala, naj se do sprememb najprej opredeli ustavna komisija državnega zbora. Ta je lani imenovala strokovno komisijo in prav te dni se njeno delo končuje. Predlog komisije pa bi bil lahko še manj všeč zagovornikom zasebnega šolstva kot predlog političnih strank iz lanskega februarja. Ne le da bi o financiranju zasebnih šol odločali poslanci, odločali bi lahko tudi o tem, kje naj se odprejo javno financirane zasebne šole. To bi lahko bilo pogojeno s tem, kje bi mreža javnih šol potrebovala dopolnitev.

Financiranje zasebnih šol je politična tema, to je jasno pokazalo tudi ustavno sodišče v svoji odločitvi iz leta 2014. Odločitev sodnikov je bila drugačna od tiste, ki so jo ustavni sodniki v drugačni zasedbi sprejeli leta 2001. In utemeljitev zadnje odločitve ne skriva teorije, s katero so prišli do nje. Po njihovem je na prvem mestu posameznikova svoboda, da se odloči, katero šolo bo obiskoval, in država na to odločitev ne sme vplivati niti posredno, tako da javnim šolam nameni več denarja. Ustavni sodnik Jan Zobec je v svojem ločenem pritrdilnem mnenju zapisal, da so zasebne šole boljše tudi za državo. Poudaril je, da čeprav bi se uresničila želja sodnikov, ki mislijo podobno kot on, bi država v celoti financirala zgolj program zasebnih šol, ne pa njihove infrastrukture, kot jo mora pri javnih šolah.

Vendarle je treba poudariti, da zasebne šole drugače od javnih zaračunavajo šolnino, to pa vodi v neenakost, in da je delovanje javnih in zasebnih šol v temelju različno. Zasebne vodi želja po dobičku, javne pa vsaj v teoriji skrb za javno dobro. To je poudarila tudi skupina strokovnjakov, ki je ob pomoči Sindikata vzgoje in izobraževanja prejšnji teden izdala zbornik Komu je na poti kakovostno javno šolstvo. »Problem, ki je nastal po odločitvi ustavnega sodišča, je večji, kot se zdi na prvi pogled. Nikakor ne gre zgolj za nekaj odstotkov več denarja za zasebne šole, temveč za spremembo horizonta razumevanja šolstva nasploh,« je zapisal Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta in dodal, da je treba počakati na odločitev poslancev, katerih odgovornost je velika.

Državni zbor naj bi predlog svoje strokovne komisije sicer obravnaval že marca.